Ureditev minimalne plače v Zakonu o minimalni plači – ZMinP (Uradni list RS, št. 13/10, 92/15 in 83/18)
Minimalno plačo v Republiki Sloveniji ureja Zakon o Zakon o minimalni plači – ZMinP (Uradni list RS, št. 13/10, 92/15 in 83/18), ki določa, da ima delavec, ki pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas, pravico do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, določene v skladu s tem zakonom. Minimalna plača je torej mesečna plača za delo, opravljeno v polnem delovnem času. Zakon prav tako določa, da se dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ne vštevajo v minimalno plačo. Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače.
Skladno z ZMinP se minimalna plača določi kot seštevek zneska minimalnih življenjskih stroškov, povišanih za 20 %, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za delavca, ki v davčnem letu, v katerem se določi višina minimalne plače, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen minimalne plače in regresa, določenega z zakonom, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave.
Upoštevaje rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti se lahko minimalna plača določi v znesku, ki je višji od zneska, določenega po prejšnjem odstavku. Ta znesek pa ne sme biti višji od seštevka zneska minimalnih življenjskih stroškov, povišanih za 40 %, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za delavca, ki v davčnem letu, v katerem se določi višina minimalne plače, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen minimalne plače in regresa, določenega z zakonom, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave.
Višino minimalne plače skladno z ZMinP določi minister, pristojen za delo, in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najkasneje v roku treh mesecev po spremembi zneska minimalnih življenjskih stroškov, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Znesek minimalne plače v skladu z drugim odstavkom 3. člena in 5. členom ZMinP določi minister, pristojen za delo, po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najkasneje do 31. januarja tekočega leta.
Minimalna plača se enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev minimalne plače se uporabi uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta. Znesek minimalne plače, določen na opisani način, velja za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja tekočega leta dalje.
Nadzor nad izvajanjem določb ZMinP opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo, zakon pa vsebuje tudi kazenske določbe in določa:
a) Z globo od 3.000 evrov do 20.000 evrov se kaznuje delodajalec:
- ki delavcu ne izplača plače v skladu s 4. in 5. členom tega zakona, razen v primeru postopnega prehoda na določeno višino minimalne plače na podlagi sklenjenega sporazuma v skladu z 9. in 10. členom tega zakona;
- ki v primeru postopnega prehoda na določeno višino minimalne plače na podlagi sklenjenega sporazuma ne izplača plače v skladu z 9. in 10. členom tega zakona.
b) Manjši delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev in stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo od 1.500 evrov do 8.000 evrov.
c) Z globo od 1.000 evrov do 2.000 evrov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca – pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka 8. člena ZMinP.
Znesek minimalne plače v letu 2025
Skladno s 6. členom ZMinP je minister, pristojen za delo, v Uradnem list RS, št. 5/2025 objavil znesek minimalne plače, in sicer je minimalna plača za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2024, 1.277,72 evra.
Upoštevanje minimalne plače pri obračunu in izplačilu plač v javnem sektorju
Objavljeno višino minimalne plače je treba upoštevati tudi pri obračunu in izplačilu plač v javnem sektorju, in sicer za delo, opravljeno od 1. januarja 2024 dalje, seveda ob upoštevanju določb ZMinP, da:
- se dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ne vštevajo v minimalno plačo – v javnem sektorju so to praviloma dodatki, določeni z ZSPJS in KPJS,
- ima delavec, ki dela krajši delovni čas, pravico do sorazmernega dela minimalne plače.
V zvezi z obračunom plač je treba opozoriti na Zakon o skupnih temeljih sistema plača v javnem sektorju – ZSTSPJS, ki v 15. členu določa, da je osnovna plača javnega uslužbenca določena s plačnim razredom, v katerega je uvrščeno delovno mesto oziroma naziv, na katerega je javni uslužbenec razporejen oziroma s plačnim razredom, ki ga je pridobil z napredovanjem ali z višjo uvrstitvijo v plačni razred na podlagi določb tega zakona.
Če bi bil javni uslužbenec na podlagi določb tega zakona uvrščen v plačni razred, katerega vrednost je nižja od zneska minimalne plače, se javni uslužbenec uvrsti v prvi plačni razred, katerega vrednost je enaka ali višja od minimalne plače. Javnega uslužbenca na podlagi prejšnjega stavka ni mogoče uvrstiti v višji plačni razred, kot znaša končni plačni razred delovnega mesta oziroma naziva. Tako doseženi plačni razredi se ne štejejo za napredovanje. Časovno obdobje za napredovanje se z višjo uvrstitvijo ne prekine.
Navedeno pomeni, da je treba preveriti, ali je javni uslužbenec uvrščen v plačni razred, katerega vrednost je nižja od minimalne plače. Glede na višino minimalne plače za leto 2025 je osnovna plača, določena na plačni lestvici, ki je Priloga 1 ZSTSPJS, nižja od minimalne plače za 1. plačni razred, kjer znaša 1253,90 evra, za 2. plačni razred pa znaša 1291,52 evra, torej je že višja od minimalne plače za leto 2025.
Upoštevaje navedeno je torej treba javnega uslužbenca, ki bi bil uvrščen v 1 plačni razred, uvrstiti v 2. plačni razred in mu izdati ustrezen aneks h pogodbi o zaposlitvi.
Taka uvrstitev ne šteje za napredovanje in tudi časovno obdobje za napredovanje se ne prekine.
Iz stališča št. 3[1], ki ga je sprejela delovna skupina za spremljanje prehoda v nov plačni sistem, izhaja, da je tudi pri določitvi osnovne plače pripravniku treba upoštevati določbo drugega odstavka 15. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24 – ZSTSPJS), ki določa, da če bi bil javni uslužbenec na podlagi določb tega zakona uvrščen v plačni razred, katerega vrednost je nižja od zneska minimalne plače, se javni uslužbenec uvrsti v prvi plačni razred, katerega vrednost je enaka ali višja od minimalne plače.
Če bi bil pripravnik z odbitkom 4 plačnih razredov uvrščen v plačni razred, katerega osnovna plača je nižja od minimalne plače, se uvrsti v prvi plačni razred, katerega vrednost je enaka ali višja od minimalne plače, tudi če zaradi višje uvrstitve ne bo imel več osnovne plače nižje za štiri plačne razrede od osnovne plače delovnega mesta oziroma naziva.
Iz navedenega stališča izhaja tudi, da javni uslužbenec, ki je bil uvrščen v 2. ali višji plačni razred, razlika pa mu je bila izračunana med vrednostjo plačnega razreda, v katerega je uvrščen, in minimalno plačo za leto 2024 oziroma vrednostjo 26. plačnega razreda stare plačne lestvice, v skladu z 2. in 3. točko prvega odstavka 101. člena in 102. členom ZSTSPJS s 1. januarjem 2025 pridobi pravico do izplačila celotnega zneska do vrednosti minimalne plače za leto 2025. Razlika se mu na novo določi med vrednostjo plačnega razreda, v katerega je uvrščen, in med minimalno plačo za leto 2025.
| Minimalna plača od 1. 1. 2025 |
Upoštevanje višine minimalne plače pri obračunu in izplačilu povračil stroškov in drugih prejemkov iz delovnega razmerja
Kolektivne pogodbe oziroma aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnost in poklicev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 40/12, 46/13 in 88/21) določajo minimalno plačo tudi kot merilo za izplačilo nekaterih povračil stroškov in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, in sicer:
a) Izplačilo stroškov prevoza na delo in z dela
Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti (Uradni list RS, št. 88/21) določajo, da se stroški prevoza na delo in z dela povrnejo javnemu uslužbencu glede na razdaljo od naslova stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslova, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, do naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo, po najkrajši varni poti, če ta razdalja, upoštevaje tudi pešpoti, znaša več kot 2 kilometra. Za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se za razdaljo od naslova stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslova v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, do naslova v kraju opravljanja dela javnemu uslužbencu po najkrajši varni poti prizna kilometrina v višini 10 % cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov za vsak polni kilometer razdalje, vendar ne manj kot 30 evrov. Izjemoma se javnemu uslužbencu, ki delodajalcu predloži potrdilo o nakupu imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet, stroški prevoza na delo in z dela povrnejo v višini cene imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet. Ne glede na navedeno pa mesečna višina povračila stroškov prevoza na delo in z dela ne more znašati več kot znaša višina minimalne plače za mesečno delovno obveznost, razen če je bil javni uslužbenec premeščen, prevzet na podlagi zakona ali je po odločitvi oziroma volji delodajalca sklenil pogodbo o zaposlitvi v drugem kraju.
b) Solidarnostna pomoč
Skladno z aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti (Uradni list RS, št. 88/21) je delodajalec dolžan izplačati javnemu uslužbencu solidarnostno pomoč, ki v letu 2025 znaša 709.50 EUR v primerih in po postopku, določenem v kolektivni pogodbi. Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen javni uslužbenec, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine minimalne plače. V primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve iz prejšnjega stavka ne veljajo.
Skladno z aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti (Uradni list RS, št. 46/13 in 88/21) članu reprezentativnega sindikata, podpisnika tega aneksa, pripada za 20 odstotkov višja solidarnostna pomoč. Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen član reprezentativnega sindikata, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine 130 oziroma 140 odstotkov minimalne plače. V primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve iz prejšnjega stavka ne veljajo. Zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči iz prvega odstavka vloži sindikat, na predlog člana, v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil upravičenec zmožen vložiti predlog.
Primerjava višine minimalne plače, 130 % oziroma 140 % minimalne plače in vrednosti plačnih razredov:
| Minimalna plača od 1. 1. 2025 |
| 130 % minimalne plače od 1. 1. 2025 |
| 140 % minimalne plače od 1. 1. 2025 |
Upoštevaje navedene podatke o vrednosti plačnih razredov in s tem osnovnih plač ter višine minimalne plače solidarnostna pomoč ob izpolnjevanju pogojev lahko v letu 2025 pripada javnemu uslužbencu, ki bi bil uvrščen v 1. plačni razred, kar pa glede ZSTSPJS ni možno, saj ga je treba uvrstiti višje, da je njegova osnovna plača enaka ali višja od minimalne plače. Če pa je javni uslužbenec član reprezentativnega sindikata, ki je podpisal aneks h kolektivni pogodbi, potem mu pripada solidarnostna pomoč ob izpolnjevanju pogojev, če je uvrščen največ do vključno 10. oziroma 13. plačnega razreda.
Upoštevanje 130 oziroma 140 % minimalne plače pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja za solidarnostno pomoč je vezano na članstvo v reprezentativnem sindikatu, ki je podpisnik aneksa h kolektivni pogodbi, ki določa ta limit. Če je sindikat podpisal aneks v letu 2021, potem velja, da se osnovna plača primerja s 140 % minimalne plače, če pa ni podpisal aneksa v letu 2021, je treba preveriti, ali je podpisal aneks v letu 2013, takrat je bilo določeno, da se osnovna plača primerja s 130 % minimalne plače.
[1] Objavljeno na spletni strani MJU: Plačni sistem | GOV.SI
