V Sloveniji je bila z Odredbo o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/20 in 68/20) 12. marca 2020 razglašena epidemija, zaradi česar so bili sprejeti različni ukrepi, od zaprtja šol in vrtcev do omejitve javnega prometa in gibanja ter zaprtja oziroma omejenega delovanja javnih ustanov. Temu je bilo treba prilagoditi tudi delovni proces oziroma položaj javnih uslužbencev, zaradi česar so bili sprejeti in odrejeni različni ukrepi, med njimi tudi naslednji:

• določitev nujnih nalog, ki jih je treba opravljati,
• odreditev drugega kraja opravljanja dela, praviloma dela na domu, skladno s 169. členom ZDR-1,
• napotitev javnih uslužbencev na čakanje na delo,
• odrejanje karantene,
• omogočanje odsotnosti javnih uslužbencev zaradi višje sile, vezano na zagotavljanje varstva otrok, če varstva ni bilo mogoče zagotoviti na drug način.

Javnim uslužbencem, ki jim je bilo odrejeno čakanje na delo ali omogočena odsotnost zaradi višje sile, je bilo določeno nadomestilo plače skladno z določbami ZDR-1 ali kolektivnih pogodb, saj drugih pravnih podlag, vezanih na epidemijo, ob razglasitvi epidemije ni bilo.

V aprilu pa je bil sprejet Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20), ki velja od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020 in ki v 9. poglavju ureja ukrepe za javni sektor, med njimi tudi nadomestila plač v 70. členu. Ta člen velja od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020 in v tem času pripadajo javnim uslužbencem za čakanje na delo ali za odsotnost zaradi višje sile, ki je povezana z varstvom otrok, nadomestila plač skladno s tem členom.

Navedeni 70. člen v prvih treh odstavkih določa naslednje:

• javni uslužbenec in funkcionar, ki zaradi odrejene karantene ne moreta opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali izvrševati funkcije, delodajalec pa jima ne more organizirati dela na domu, imata pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga
• javni uslužbenec in funkcionar imata v času, ko zaradi višje sile ne opravljata dela oziroma izvršujeta funkcije, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga
• javni uslužbenec je lahko zaradi epidemije, ko ni možno opravljati dela, najdlje do 31. maja 2020, pisno napoten na čakanje na delo s pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Predstojnik v pisni napotitvi določi čas čakanja na delo, možnosti in način poziva javnemu uslužbencu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače. Zoper pisno napotitev na čakanje na delo ni pritožbe.

V navedenih treh primerih je osnova za nadomestilo plače določena skladno s sedmim odstavkom 137. člena ZDR-1 v povezavi z drugim odstavkom 138. člena ZDR-1. Sedmi odstavek 137. člena ZDR-1 določa, da pripada delavcu nadomestilo plače v višini povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.

Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Drugi odstavek 138. člena ZDR-1 pa določa, da znaša nadomestilo za čas čakanja na delo iz poslovnih razlogov 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Nadomestilo plače torej za čas karantene, višje sile in čakanja na delo zaradi epidemije znaša 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1.

Peti odstavek 70. člena ZIUZEOP pa določa, da nadomestilo plače za čas karantene, višje sile in čakanja na delo zaradi epidemije ne ne sme biti nižje od minimalne plače. Tudi ta določba velja za obdobje od 13. 3. do 31. 5. 2020. Če so bila nadomestila plače za čakanje na delo zaradi epidemije ali višje sile izplačana na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZIUZEOP in so bila nižja od minimalne plače, je treba ta nadomestila od 13. 3. 2020 dalje ustrezno poračunati.

POMEMBNO:

ZIUZEOP v 70. členu ureja še plačilo zaradi karantene, ki jo odredi delodajalec, in nadomestilo plače v primeru odsotnosti zaradi okužbe, in sicer:

• če je javnemu uslužbencu odrejena karantena zaradi rizičnega stika v času opravljanja dela in v primeru preventivne izolacije, ki ju pisno odredi delodajalec oziroma predstojnik, pripada javnemu uslužbencu plača, ki bi jo prejel, če bi delal, pri čemer preventivna izolacija pomeni, da zaradi zagotavljanja nemotenega delovnega procesa delodajalec oziroma predstojnik pisno napoti zdravega javnega uslužbenca v izolacijo,
• če je javni uslužbenec začasno zadržan od dela zaradi okužbe pri opravljanju dela, znaša nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela 100 % osnove, ki je določena za obračun nadomestila za čas odsotnosti zaradi bolezni.

Prav tako pa 70. člen ZIUZEOP ureja še izplačilo nadomestil plače v povezavi s pravicami iz socialnih zavarovanj, pri čemer se za izplačilo nadomestil iz tega člena za javne uslužbence smiselno uporablja 27. člen ZIUZEOP.

Zaradi jasnosti je treba najprej povedati, da so delavci v delovnem razmerju vključeni v štiri obvezna socialna zavarovanja:

• pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
• zdravstveno zavarovanje,
• zavarovanje za primer brezposelnosti,
• zavarovanje za starševsko varstvo.

ZIUZEOP v 27. členu  torej ureja položaj delavcev, ki imajo pravice iz socialnih zavarovanj, kar smiselno za javne uslužbence pomeni naslednje:

• prvi odstavek 27. člena določa, da, če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo upravičen do odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega čakanja na delo ali višje sile, pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače iz 26. člena ZIUZEOP v tem času ne izplačuje. Smiselna uporaba te določbe za javne uslužbence pomeni, da se mu v primeru, ko je javni uslužbenec odsoten in prejema nadomestilo plače  na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se mu nadomestilo plače iz 70. člena ZIUZEOP ne izplačuje,
• drugi odstavek 27. člena določa, da se, če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med trajanjem začasnega čakanja na delo ali višje sile uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, nadomestilo plače iz 26. člena ZIUZEOP izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po teh predpisih, kot da bi delal. Smiselna uporaba te določbe za javne uslužbence pomeni, da se v takih primerih tudi nadomestilo plače iz 70. člena ZIUZEOP izplačuje v sorazmernem delu, javni uslužbenec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po teh predpisih, kot da bi delal.

Kot že navedeno, navedene določbe 70. člena ZIUZEOP veljajo od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020, saj je bila epidemija preklicana z Odlokom o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), Uradni list RS, št. 68/20, ki se uporablja od 31. 5. 2020 dalje.