Napredovanje javnih uslužbencev: ZSTSPJS v okviru skupnih temeljev sistema plač v javnem sektorju v 5. točki (25. do 28. člen) ureja napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred. V zvezi z napredovanjem v višji plačni razred je takoj treba opozoriti na bistveno spremembo, in sicer, da za napredovanje ni več potrebna letna ocena delovne uspešnosti, ampak mora biti izpolnjen samo pogoj glede časovnega obdobja.  

Torej, ocenjevanja delovne uspešnosti ni več, razen izjeme, ki jo ureja ZSTSPJS v četrtem odstavku 121. člena, ki določa naslednje:

Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08, 91/08, 113/09, 22/19 in 121/21) se: za namen napredovanja uradnikov v višje nazive v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti uporablja do začetka uporabe nove ureditve napredovanja v nazive v zakonu, ki ureja javne uslužbence; za namen določitve letnega dopusta za delovno uspešnost zaposlenih, za katere velja zakon, ki ureja delavce v državnih organih, pa do ureditve v kolektivnih pogodbah za državne organe in lokalne skupnosti. Ocenjevanje delovne uspešnosti tako za navedena namena ostaja v državnih organih in v občinskih upravah.

Ureditev napredovanja v višji plačni razred v novem plačnem sistemu

Ureditev napredovanja v višji plačni razred je skladno s 25. členom ZSTSPJS naslednja:

• Javni uslužbenec lahko na delovnem mestu oziroma v nazivu napreduje v višji plačni razred.
• Javni uslužbenci na delovnih mestih, kjer je mogoče tudi napredovanje v višji naziv, lahko v posameznem nazivu napredujejo za pet plačnih razredov, javni uslužbenci, kjer ni mogoče napredovati v naziv, lahko na delovnem mestu napredujejo za deset plačnih razredov. Če z napredovanjem na delovnih mestih, kjer je mogoče napredovanje v naziv, skupaj v vseh nazivih ni mogoče napredovanje za deset plačnih razredov, je v najvišjem nazivu mogoče napredovati za toliko plačnih razredov, da je doseženo napredovanje v nazivih skupno za deset plačnih razredov.
• Javni uslužbenec vsakokrat napreduje za en plačni razred.

ZSTSPJS določa časovna obdobja za napredovanje, in sicer tako, da se glede na število plačnih razredov napredovanj, ki jih javni uslužbenec dosega na delovnem mestu, časovno obdobje, potrebno za napredovanje, podaljšuje. V začetne plačne razrede tako javni uslužbenec napreduje hitreje, v višje plačne razrede pa počasneje.

Napredovanje v višji plačni razred je urejeno tako, da javni uslužbenec:

• v prvi do tretji plačni razred delovnega mesta napreduje vsakič po dveh letih,
• v četrti do sedmi plačni razred delovnega mesta vsakič po nadaljnjih treh letih,
• v osmi in nadaljnji plačni razred delovnega mesta pa vsakič po nadaljnjih štirih letih.

Časovno obdobje za napredovanje se torej določi glede na izhodiščni plačni razred delovnega mesta. Če se naloge na delovnem mestu opravljajo v nazivih, se časovno obdobje za napredovanje prav tako določi glede na izhodiščni plačni razred delovnega mesta. Število plačnih razredov napredovanj se torej šteje od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta in ne od izhodiščnega plačnega razreda naziva.

POMEMBNO:

Javni uslužbenci na delovnih mestih, ki se ne opravljajo v nazivih, v času zaposlitve v javnem sektorju v tretji in peti plačni razred delovnega mesta napredujejo po polovici časovnega obdobja za napredovanje iz prejšnjega odstavka. Navedena določba ne velja za delovna mesta, na katerih se naloge opravljajo v enem nazivu, kar pomeni, da javni uslužbenec na takšnem delovnem mestu v tretji plačni razred napreduje po dveh letih in v peti plačni razred po treh letih.

Časovno obdobje in napredovanje v višji plačni razred

Javni uslužbenec, ki izpolni časovno obdobje za napredovanje:

• od 2. decembra preteklega leta do vključno 1. junija tekočega leta, napreduje in pridobi pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom 1. junija tekočega leta;
• od 2. junija do vključno 1. decembra tekočega leta, napreduje in pridobi pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom 1. decembra tekočega leta.

Delodajalec javnemu uslužbencu izroči predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi najpozneje 15 dni pred izpolnitvijo pogojev za napredovanje.

POMEMBNO

Če se delovno mesto opravlja v nazivih, se časovno obdobje za napredovanje prav tako določi glede na izhodiščni plačni razred delovnega mesta.

Časovno obdobje za napredovanje teče:

• od prve zaposlitve v javnem sektorju,
• od zadnjega napredovanja v višji plačni razred oziroma
• od prekinitve časovnega obdobja za napredovanje.

Časovno obdobje za napredovanje se ob premestitvi ali zaposlitvi na drugem delovnem mestu prekine in začne teči znova v naslednjih primerih:

• če gre za delovno mesto v višjem tarifnem razredu,
• ob prekinitvi delovnega razmerja v javnem sektorju, razen če gre za prekinitev delovnega razmerja, ki je krajša od 90 dni.

V zvezi s prekinitvijo časovnega obdobja za napredovanje je treba opozoriti na določbo prvega odstavka 22. člena ZSTSPJS, ki ob izpolnjenih pogojih, določenih v tem odstavku, omogoča ob zaposlitvi v javnem sektorju uvrstitev javnega uslužbenca v plačni razred, ki je za največ deset plačnih razredov višji od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva. Ti plačni razredi se štejejo za napredovanje in takšna uvrstitev v višji plačni razred pomeni prekinitev časovnega obdobja za napredovanje.

Višja uvrstitev v plačni razred na podlagi drugega in tretjega odstavka 22. člena ZSTSPJS časovnega obdobja za napredovanje ne prekine, se pa plačni razredi, pridobljeni na podlagi drugega in tretjega odstavka 22. člena ZSTSPJS, ne štejejo za napredovanja javnega uslužbenca.

POMEMBNO – Stališče delovne skupine za spremljanje izvajanja novega plačnega sistema:

Stališče št. 1 – sprejeto na sestanku delovne skupine 19. decembra 2024: S pridobitvijo plačnih razredov napredovanj po prvem odstavku 22. člena ZSTPSJS se časovno obdobje za napredovanje prekine in prične teči znova. S pridobitvijo plačnih razredov po drugem in tretjem odstavku 22. člena ZSTPSJS se časovno obdobje za napredovanje ne prekine. Javni uslužbenec, ki je uvrščen višje na podlagi 22. člena ZSTSPJS, napreduje v skladu s 25. členom ZSTSPJS. Za določitev časovnega obdobja za napredovanje se ne upoštevajo plačni razredi, ki jih je javni uslužbenec pridobil na podlagi drugega ali tretjega odstavka 22. člena ZSTSPJS. Če javni uslužbenec na delovnem mestu, ki ga zaseda, še ni napredoval, je pa uvrščen npr. pet plačnih razredov višje od izhodiščnega plačnega razreda v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZSTSPJS, bo šlo za njegovo prvo napredovanje, za katero potrebuje dve leti. Ko javni uslužbenec napreduje v višji plačni razred, se njegova uvrstitev ne spremeni, vse dokler z napredovanjem ne preseže plačnega razreda, v katerega je bil uvrščen na podlagi drugega ali tretjega odstavka 22. člena ZSTPSJS.

ZSTSPJS določa tudi, da se v primeru napredovanja v naziv oziroma višji naziv na istem delovnem mestu časovno obdobje za napredovanje ne prekine.

Časovno obdobje za napredovanje se v primerih:

• napredovanja v naziv oziroma višji naziv na istem delovnem mestu (osmi odstavek 25. člena) in
• če gre za delovno mesto v višjem tarifnem razredu ali ob prekinitvi delovnega razmerja v javnem sektorju, razen če gre za prekinitev delovnega razmerja, ki je krajša od 90 dni (deveti odstavek 25. člena),

šteje glede na plačni razred, ki ga javni uslužbenec pridobi ob ponovni zaposlitvi, napredovanju v naziv ali ob prehodu na drugo delovno mesto.

Zadržano napredovanje

Javnemu uslužbencu se časovno obdobje za napredovanje podaljša za eno leto, torej bo namesto po dveh letih napredoval v višji plačni razred po treh letih, če predstojnik ali poslovodni organ ugotovi, da javni uslužbenec v časovnem obdobju za napredovanje delo opravlja bistveno pod pričakovanji pri večini kriterijev, ki jih določa ZSTSPJS v 28. členu. Če ima javni uslužbenec nadrejenega, ki spremlja njegovo delo in strokovno usposobljenost, potem ta nadrejeni poda predlog za zadržanje napredovanja predstojniku oziroma poslovodnemu organu. Napredovanje se javnemu uslužbencu lahko zadrži samo enkrat v posameznem časovnem obdobju za napredovanje. Lahko pa se javnemu uslužbencu ponovno zadrži napredovanje v novem časovnem obdobju za napredovanje.

O zadržanem napredovanju odloči predstojnik ali poslovodni organ s sklepom. Sklep mora vsebovati obrazložitev z navedbo utemeljenih razlogov za zadržano napredovanje. Sklep se izda najpozneje do izpolnitve časovnega obdobja za napredovanje posameznega javnega uslužbenca. Napredovanje se javnemu uslužbencu ne more zadržati več kot enkrat v posameznem časovnem obdobju za napredovanje.

Število javnih uslužbencev z zadržanim napredovanjem v posameznem letu ne sme presegati 5 odstotkov javnih uslužbencev, zaposlenih pri posameznem uporabniku proračuna 1. januarja v letu napredovanja, pri čemer se število javnih uslužbencev zaokroži navzgor.

Zoper sklep o zadržanem napredovanju lahko javni uslužbenec v osmih delovnih dneh od vročitve sklepa zahteva preizkus utemeljenosti zadržanja napredovanja pred komisijo, ki jo imenuje predstojnik ali poslovodni organ v roku 15 dni od vložitve zahteve. Komisijo sestavljajo trije javni uslužbenci, ki imajo najmanj enako raven izobrazbe, kot se zahteva za delovno mesto javnega uslužbenca, ki je zahteval preizkus. V komisijo so lahko imenovani tudi javni uslužbenci drugega proračunskega uporabnika.

Predstojnik, poslovodni organ in javni uslužbenec, ki zahteva preizkus, imajo pravico do udeležbe v preizkusu zadržanja napredovanja. Komisija opravi preizkus najpozneje v 15 dneh od njenega imenovanja. O preizkusu se vodi zapisnik. Komisija o preizkusu odloči s sklepom, s katerim potrdi ali razveljavi zadržanje. Odločitev komisije je dokončna.

Zoper odločitev komisije lahko javni uslužbenec v 30 dneh od vročitve sklepa pred pristojnim delovnim sodiščem uveljavlja sodno varstvo. V primerih, ko je z drugim zakonom, na primer ZJU, ki določa Komisijo za pritožbe, v okviru uveljavljanja pravnega varstva javnega uslužbenca urejen postopek pritožbe oziroma ugovora, javni uslužbenec upošteva določbe drugega zakona.

Pospešeno napredovanje

ZSTSPJS omogoča, da lahko javni uslužbenec v okviru pospešenega napredovanja napreduje za dva plačna razreda, če v časovnem obdobju za napredovanje delo opravlja bistveno nad pričakovanji pri večini kriterijev iz 28. člena ZSTSPJS.

Tudi o pospešenem napredovanju odloči predstojnik ali poslovodni organ s sklepom. Sklep mora vsebovati obrazložitev izpolnjevanja pogojev za pospešeno napredovanje. Ko ima javni uslužbenec nadrejenega, ki spremlja njegovo delo in strokovno usposobljenost, predstojnik oziroma poslovodni organ odloči o pospešenem napredovanju javnega uslužbenca na predlog nadrejenega.

Število javnih uslužbencev, ki pospešeno napredujejo v posameznem letu, ne sme presegati 10 odstotkov javnih uslužbencev, zaposlenih pri posameznem uporabniku proračuna 1. januarja v letu napredovanja, pri čemer se število javnih uslužbencev zaokroži navzgor.

POMEMBNO:

Omejitev števila zadržanih in pospešenih napredovanj: Število javnih uslužbencev z zadržanim napredovanjem v posameznem letu ne sme presegati 5 odstotkov javnih uslužbencev, zaposlenih pri posameznem uporabniku proračuna 1. januarja v letu napredovanja, pri čemer se število javnih uslužbencev zaokroži navzgor. Število javnih uslužbencev, ki pospešeno napredujejo v posameznem letu, ne sme presegati 10 odstotkov javnih uslužbencev, zaposlenih pri posameznem uporabniku proračuna 1. januarja v letu napredovanja, pri čemer se število javnih uslužbencev zaokroži navzgor.

Kriteriji za zadržano in pospešeno napredovanje

ZSTSPJS v 28. členu določa, da se zadržano in pospešeno napredovanje presoja glede na naslednje kriterije:

1. izvajanje nalog v skladu z veljavnimi standardi oziroma s pravili stroke in povezovanje znanj z različnih delovnih področij,
2. obseg opravljenega in dodatnega dela,
3. izpolnjevanje dogovorjenih obveznosti in izvajanje nalog v skladu z določenimi roki,
4. samostojnost pri opravljanju dela,
5. natančnost pri opravljanju dela in pogostost napak,
6. zmožnost prilagajanja nepredvidenim situacijam,
7. medsebojno sodelovanje in skupinsko delo ter odnos do sodelavcev in uporabnikov storitev.

Navedeni kriteriji so podlaga za odločanje o zadržanem ali pospešenem napredovanju. V sklepu, s katerim se odloči o zadržanem ali pospešenem napredovanju, je treba obrazložiti razloge za pospešeno ali zadržano napredovanje, pri tem pa te razloge utemeljiti na teh kriterijih.

Prehodno obdobje – 108. člen ZSTSPJS

Glede na spremenjen način napredovanja v višji plačni razred je ZSTSPJS uredil tudi prehodno obdobje, in sicer v 108. členu, ki določa, da se javnim uslužbencem, ki jim je napredovalno obdobje začelo teči pred začetkom uporabe tega zakona, z dnem začetka uporabe tega zakona časovno obdobje za napredovanje ne prekine. Ti javni uslužbenci so upravičeni do napredovanja v skladu s tem zakonom, pri čemer se kot časovno obdobje za napredovanje šteje obdobje od zadnjega napredovanja v višji plačni razred na delovnem mestu oziroma nazivu oziroma od zaposlitve ali razporeditve na drugo delovno mesto, pri kateri je napredovalno obdobje začelo teči znova.

Pri določitvi časovnega obdobja za napredovanje v skladu s 25. členom ZSTSPJS se upošteva doseženo število plačnih razredov javnega uslužbenca. Torej je za preverjanje izpolnjevanja pogojev za napredovanje treba najprej ugotoviti, v kateri plačni razred delovnega mesta je javni uslužbenec uvrščen po prevedbi v nov plačni sistem, nato pa preveriti potrebno časovno obdobje za naslednje napredovanje.

Primer:

• Javni uslužbenec je na delovnem mestu uvrščen v peti plačni razred, njegovo zadnje napredovanje je bilo 1. decembra 2023.
• Za naslednje napredovanje v šesti plačni razred javni uslužbenec potrebuje časovno obdobje v trajanju treh let.
• Skladno s prehodno določbo ZSTSPJS – 108. člen – je njegovo časovno obdobje za naslednje napredovanje začelo teči od zadnjega napredovanja, torej z 2. decembrom 2023.
• Triletno časovno obdobje poteče 1. decembra 2026, ko javni uslužbenec napreduje v višji plačni razred in pridobi pravico do plače skladno z višjim plačnim razredom, vendar postopoma in v rokih, kot to določa ZSTSPJS v 101. in 102. členu.

Skladno s prehodno določbo ZSTSPJS javni uslužbenec tudi v primeru, da ima pridobljeno daljše časovno obdobje za napredovanje, kot se zahteva za napredovanje v skladu s 25. členom ZSTSPJS, napreduje za en plačni razred.

Primer:

• Javni uslužbenec je sklenil pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju 1. novembra 2021.
• Do prehoda v nov plačni sistem s 1. januarjem 2025 še ni napredoval, saj za leto 2021 ni prejel ocene delovne uspešnosti, za leto 2023 je prejel oceno delovne uspešnosti, za leto 2024 pa ocenjevanja delovne uspešnosti ni več.
• Za napredovanje za en plačni razred javni uslužbenec potrebuje časovno obdobje v trajanju dveh let od prve zaposlitve. Od njegove zaposlitve je do prehoda v nov plačni sistem poteklo tri leta.
• Skladno s prehodno določbo 108. člena ZSTSPJS bo javni uslužbenec napredoval za en plačni razred 1. junija 2025.