Pogoste in/ali dolgotrajne odsotnosti z dela zaposlenih zaradi bolezni ali drugih razlogov

Natisni

Reševanje absentizma je proces upravljanja s pogostimi in/ali dolgotrajnimi odsotnostmi z dela zaposlenih zaradi bolezni ali drugih razlogov. Glavni cilj tega procesa je zmanjšati odsotnost z dela in s tem izboljšati produktivnost ter učinkovitost organizacije.

Postopek reševanja absentizma lahko vključuje naslednje korake:

Ugotavljanje vzrokov odsotnosti – delodajalec mora ugotoviti razloge za odsotnost z dela in preveriti, ali je odsotnost opravičena ali ne.
Sprejemanje ukrepov za zmanjšanje absentizma – delodajalec mora sprejeti ukrepe za zmanjšanje absentizma, kot so na primer izboljšanje delovnih pogojev, organizacija usposabljanja za zmanjšanje poškodb pri delu, ali ponujanje prilagojenih urnikov.
Spremljanje odsotnosti z dela – delodajalec mora spremljati odsotnost z dela in ugotoviti vzorce odsotnosti ali ponavljajoče se primere.
Komunikacija z zaposlenimi – delodajalec mora vzpostaviti komunikacijske kanale z zaposlenimi, ki so odsotni z dela, da bi ugotovil vzroke za odsotnost in ponudil pomoč pri reševanju težav.
Sprejemanje disciplinskih ukrepov – v primerih, ko je odsotnost z dela neopravičena ali je delavec ponavljajoče se odsoten, lahko delodajalec sprejme disciplinske ukrepe.

Vendar pa je pomembno upoštevati, da lahko reševanje absentizma vključuje tudi dolgoročne strategije za izboljšanje zdravja in dobrega počutja zaposlenih, kot so na primer programi za spodbujanje zdravega življenjskega sloga ali psihološka pomoč pri obvladovanju stresa in drugih težav (Fryer, 2019). Odstotek bolniške odsotnosti je lahko zelo različen, glede na različne dejavnike, kot so starost in spol zaposlenih, vrsta dela, delovne razmere in druge okoliščine. V Sloveniji je bil odstotek bolniške odsotnosti leta 2020 okoli 6,5 %, kar pomeni, da so bili zaposleni v povprečju bolniško odsotni 6,5 % dni v letu. Vendar pa je ta odstotek lahko zelo različen glede na panoge in dejavnike, saj se lahko, na primer, v nekaterih fizično zahtevnih delih ali delih z večjim tveganjem za poškodbe pojavlja več bolniških odsotnosti kot v drugih delih (Eurostat, 2020).

V letu 2021 se je večina kazalnikov bolniške odsotnosti z dela povečala v primerjavi z letom 2020, kot kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Zaradi bolniškega dopusta je bilo večje število zaposlenih, ki so bili odsotni večkrat v letu, čeprav je posamezna odsotnost trajala krajši čas. V skupnem številu je bilo zaradi bolniške odsotnosti izgubljenih kar 17.844.331 koledarskih dni, kar predstavlja 5 % celotnega fonda delovnih dni v letu 2021. V starostni skupini od 15 do 44 let je bolniška odsotnost trajala povprečno 10 dni, medtem ko so zaposleni, stari med 45 in 84 let, bili na bolniškem dopustu povprečno 27 dni. Najpogostejši vzrok za odsotnost med mlajšimi zaposlenimi (15–44 let) so bile infekcijske in parazitarne bolezni. Med starejšimi zaposlenimi (45–64 let) pa so bile najpogostejše bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva. Te bolezni so bile tudi drugi najpogostejši vzrok odsotnosti v starostni skupini od 20 do 44 let.

Odsotnost zaposlenega z dela lahko povzroči težave za zaposlovalca, saj morajo nadomestiti odsotnega sodelavca. Zaradi tega se vse več delodajalcev odloča za nadzor zaposlenega, če sumijo, da zaposleni ne upošteva navodil pristojnega zdravnika med bolniško odsotnostjo. Nekateri delodajalci so celo odkrili, da zaposleni v času bolniške odsotnosti opravljajo pridobitno dejavnost ali pa odpotujejo iz kraja bivanja, kar dodatno otežuje zagotavljanje nadomestnega osebja in učinkovito upravljanje delovnega procesa (NIJZ, 2022).

Nadzor delodajalca

V skladu z zakonodajo lahko delodajalci, ki sumijo na zlorabo bolniške odsotnosti s strani svojih zaposlenih, izvedejo nadzor nad zaposlenimi. Nadzor lahko opravi detektiv, ki spremlja gibanje osebe na bolniškem dopustu. Detektivi delujejo v skladu z Zakonom o detektivski dejavnosti in zbirajo informacije v skladu s tem zakonom. Ko obstaja sum zlorabe, so detektivi upravičeni do pridobitve podatkov o obstoju in času trajanja bolniške odsotnosti ter o dovoljenem gibanju s strani pristojnega zdravnika.

Kontrole in nadzori bolniških dopustov so pomembni za zagotavljanje, da se bolniški dopusti uporabljajo na pravilen način in da se prepreči zloraba tega sistema. Pogosti načini za izvajanje kontrole bolniških dopustov so naslednji:

Potrdila o bolniškem staležu: Delodajalec ima pravico zahtevati potrdila o bolniškem staležu od zdravnika, ki potrjujejo, da je zaposleni dejansko bolan in da ni sposoben delati. Potrdila o bolniškem staležu so pogosto zahtevana že po prvem dnevu odsotnosti zaradi bolezni.
Obvestilo o odsotnosti: Zaposleni morajo pravočasno obvestiti svojega delodajalca o svoji odsotnosti zaradi bolezni. Če delavec ne more obvestiti svojega delodajalca, ga lahko pokliče npr. družinski zdravnik.
Preverjanje informacij: Delodajalci lahko preverijo informacije o bolniški odsotnosti, kot so datumi, potrdila o bolniškem staležu in drugo.
Naključne kontrole: Delodajalci lahko izvajajo naključne kontrole, da preverijo, ali zaposleni, ki so v bolniškem staležu, resnično ostajajo doma in se ne ukvarjajo z drugimi dejavnostmi, ki jih ne bi smeli početi, kot je npr. delo pri drugem delodajalcu.
Sodelovanje s službami za socialno varstvo: Delodajalci lahko sodelujejo s službami za socialno varstvo, da preverijo, ali so zaposleni, ki prejemajo bolniški dopust, upravičeni do pomoči in podpore (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 2021).

Kontrola bolniške odsotnosti s strani detektiva pomeni, da delodajalec najame zasebno detektivsko agencijo, da preveri, ali se zaposleni, ki je na bolniškem dopustu, resnično nahaja na domu ali pa morda opravlja kakšno delo ali dejavnost, ki ni združljiva z bolniškim dopustom (Gospodarska zbornica Slovenije, 2019).

Detektivska dejavnost v Sloveniji je urejena z Zakonom o detektivski dejavnosti (ZDD-1), ki opredeljuje pravice in obveznosti detektivov ter njihova pooblastila. Po zakonu lahko detektivi izvajajo svojo dejavnost le na podlagi pisnega pooblastila stranke. Detektivi v Sloveniji imajo pooblastila za zbiranje informacij, preverjanje dejstev, sledenje in opazovanje oseb in predmetov. Vendar pa je treba upoštevati, da so pooblastila detektivov omejena s prenosom pravice stranke in da morajo pri svojem delu upoštevati zakonodajo ter varovati pravice in zasebnost oseb, ki jih spremljajo.

»Nadzor bolniške odsotnosti zasebnih detektivov se izvaja na različne načine – od spremljanja zaposlenega s skritimi kamerami do sledenja njegovemu vozilu. To pa je lahko po zakonu tudi kršitev zasebnosti zaposlenega, zato mora biti nadzor omejen le na obseg, ki je nujen za ugotavljanje utemeljenosti odsotnosti in poteka zdravljenja. Izvajanje nadzora mora biti v skladu s predpisi o varovanju osebnih podatkov ter s predpisi s področja delovnega prava« (Delo.si, 2021).

Zdravnik odloča

Zdravnik ima ključno vlogo pri določanju načina zdravljenja in rehabilitacije za bolnike, ki so zaradi zdravstvenih stanj odsotni z dela. Nekatera zdravstvena stanja morda ne zahtevajo le ležanja, ampak dovoljujejo tudi druge dejavnosti, kot so sprehodi, obiski toplic ali preživljanje časa na morju. Pomembno je, da se bolniki posvetujejo z zdravnikom glede najboljšega pristopa k zdravljenju in sledijo zdravnikovim navodilom.

Bolniki morajo imeti ustrezno dokumentacijo in utemeljitev za svoje aktivnosti med odsotnostjo z dela, kar je del njihove rehabilitacije. V nekaterih primerih je nadzor nad bolniško odsotnostjo potreben zaradi izpolnjevanja pravic in obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Člen 110 Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 8. alineji določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec med odsotnostjo z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne upošteva navodil pristojnega zdravnika ali zdravstvene komisije. To velja tudi, če delavec v času odsotnosti opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.

Načeloma je odsotnost z doma dovoljena le ob odhodu na zdravniške preglede, terapije in napotene preglede. Podatki o teh obiskih so razvidni iz zdravstvenega kartona bolnika. Zato je ključnega pomena, da bolniki upoštevajo navodila svojega zdravnika in dogovorjen način zdravljenja ter obvestijo delodajalca o svojih odsotnostih in aktivnostih v skladu z zakonodajo.

Ključne ugotovitve:

Reševanje absentizma je proces, katerega cilj je zmanjšanje odsotnosti z dela in izboljšanje produktivnosti ter učinkovitosti organizacije.
Proces vključuje ugotavljanje vzrokov odsotnosti, sprejemanje ukrepov za zmanjšanje absentizma, spremljanje odsotnosti, komunikacijo z zaposlenimi in sprejemanje disciplinskih ukrepov.
Dolgoročne strategije, kot so programi za spodbujanje zdravega življenjskega sloga ali psihološka pomoč, so pomembne za izboljšanje zdravja in dobrega počutja zaposlenih.
V Sloveniji je bil odstotek bolniške odsotnosti leta 2020 okoli 6,5 %.
Nadzor nad bolniško odsotnostjo lahko izvajajo delodajalci, ki sumijo na zlorabo, s pomočjo detektivov in sodelovanjem s službami za socialno varstvo.
Pomembno je, da bolniki upoštevajo navodila svojega zdravnika in predpisane načine zdravljenja ter rehabilitacije.

Viri: