V praksi se glede seznanitve delavca z oceno redne delovne uspešnosti pojavlja veliko vprašanj, kot so:
- Ali je potrebno delavca obvestiti o oceni redne delovne uspešnosti: prek oglasne deske in mu izročiti oceno osebno v pisni obliki?
- Ali ima delavec pravico pritožbe na oceno redne delovne uspešnosti in kakšen je postopek pritožbe ter njeno razreševanje?
- Kakšne pravice ime delavec, če mu ocena redne delovne uspešnosti ni bila izročena oziroma objavljena, kar pomeni, da z njo ni bil oziroma ni mogel biti seznanjen?
- Kje se hranijo posameznikove ocene redne delovne uspešnosti (osebna mapa); četrtletne ali samo zbir za celo leto?
Redna delovna uspešnost je urejena v 22. in 22. a členu ZSPJS ter v 27. do 34. členu KPJS. Določbe ZSPJS se nanašajo predvsem na določanje obsega sredstev za redno delovno uspešnost in na določitev dela plače za ta namen.
KPJS pa v 31. členu določa kriterije, na podlagi katerih se javnemu uslužbencu določi del plače za redno delovno uspešnost. Postopek ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost se za vse javne uslužbence izvede mesečno, trimesečno ali dvakrat letno. Postopek se izvede pred vsakokratnim izplačilom dela plače za delovno uspešnost in se opravi na obrazcih, ki so v prilogi 2 KPJS. Ne ZSPJS ne KPJS ne predvidevata izdaje sklepov ali drugih aktov posameznemu javnem uslužbencu.
Vsak posamezen kriterij za ugotavljanje delovne uspešnosti je ovrednoten z 1 točko, ki pomeni doseganje nadpovprečnih delovnih rezultatov pri posameznem kriteriju. Seštevek števila točk, ki jih javni uslužbenec doseže, je podlaga za določitev višine dela plače za redno delovno uspešnost javnega uslužbenca. Pri določitvi dela plače za redno delovno uspešnost posameznega javnega uslužbenca se poleg seštevka števila točk posameznega javnega uslužbenca upošteva tudi obseg sredstev za izplačilo redne delovne uspešnosti, ki se pri posameznem proračunskem uporabniku določi na podlagi osnovnih plač javnih uslužbencev iz njihovih pogodb o zaposlitvi. Pri tem se upošteva podatke o osnovnih plačah za posamezne mesece, upoštevaje obdobje, za katerega se redna delovna uspešnost ugotavlja.
Pri izplačilu januarske plače javni uslužbenec prejme obvestilo o tem, v koliko ocenjevanjih je bil v preteklem letu ocenjen in kolikšno število točk je dosegel pri posameznem ocenjevanju. Letno obvestilo o ocenjevanju javnega uslužbenca, ki je pri opravljanju svojega rednega dela dosegel nadpovprečne delovne rezultate, se shrani tudi v njegovo personalno mapo.
KPJS v 33. členu določa, da se vsota točk posameznega javnega uslužbenca, za katerega je bilo v postopku ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost ugotovljeno, da je dosegel nadpovprečne delovne rezultate, objavi znotraj uporabnika proračuna oziroma organizacijske enote. Objavi se torej ime in priimek zaposlenega in število doseženih točk v ocenjevalnem obdobju. Ta objava se izvede na način, kot se objavljajo druga obvestila, na oglasni deski, intranet.
Varstvo pravic ureja KPJS v 34. členu in določa, da lahko javni uslužbenec uveljavlja varstvo pravic po postopkih in na način, ki je predpisan z delovno pravno zakonodajo. Javni uslužbenec v državnih organih in občinah lahko zahteva odpravo kršitev skladno z določbami 24. člena Zakona o javnih uslužbencih, javni uslužbenec v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah pa skladno z določbami 200. člena ZDR-1 ali določbami področnih predpisov, ki urejajo varstvo pravic javnih uslužbencev.
ZDR-1 namreč v 200. členu ureja uveljavljanje pravic pri delodajalcu in sodno varstvo in določa, da če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
Če povzamemo, pri redni delovni uspešnosti ni pisnih ocen delovne uspešnosti, ampak se ocene določijo na obrazcu, ki ga določa KPJS na način, da se pri kriteriju, ki ga javni uslužbenec nadpovprečno dosega, navede 1 točka. Skladno s stališčem ministrstva, pristojnega za sistem plač v javnem sektorju, naj bi redno delovno uspešnost ocenjeval neposredno nadrejeni, ki najbolje pozna delo javnega uslužbenca. Ime in priimek javnega uslužbenca in število točk se javno objavi. ZSPJS in KPJS posebej ne določata pritožbe zoper oceno redne delovne uspešnosti, KPJS določa le pravno varstvo skladno s predpisi s področja delovnih razmerij, zato lahko javni uslužbenec skladno z ZDR-1 in področnimi predpisi, če tako določajo, uveljavlja pravno varstvo in na primer skladno z ZDR-1 zahteva odpravo kršitve. Enako lahko uveljavlja pravno varstvo javni uslužbenec, ki ni bil ocenjen.
