Povračila stroškov prenočevanja na službenem potovanju se ne všteva v davčno osnovo v višini dejanskih stroškov za prenočevanje. Te stroške se dokazuje s potnim nalogom in z računom (6. člen davčne uredbe).

Stroške prenočevanja se prilaga obračunu potnih stroškov, dokumentirani so v računih, ki glasijo na podjetje/organizacijo, kar je običajno pri skupinskih nočitvah, ali s.p., najpogosteje pa na delavca, saj hotelir prijavlja upravnim organom gosta kot fizično osebo. Lokacije in drugi podatki se morajo ujemati s potnimi nalogi. Stroške se priznava v višini potrebnih službenih stroškov, praviloma se ne priznava stroške minibara, najema filmov, strežbe v sobi, razen če je tam potekal sestanek, so bile opravljene gostinske storitve in podobno (stroški reprezentance).

Javnemu uslužbencu se povrne stroške nočitev na podlagi računa za prenočevanje v hotelu, ki ga je predhodno odobril delodajalec.