Pravice iz delovnega razmerja – Pravica do odpravnine pri zaposlitvi za določen čas

ZDR-1 prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas in pravico do odpravnine ureja v 79. členu, kjer določa naslednje:

“Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka:

s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma
ko je dogovorjeno delo opravljeno ali
s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena.”

Navedeno pomeni, da je treba v pogodbi o zaposlitvi za določen čas določiti čas, za katerega je bila sklenjena, in sicer z datumom pričetka in konca veljavnosti, lahko pa tudi opisno, če točnega datuma ni možno navesti (na primer »do vrnitve delavca s starševskega dopusta). Pogodba o zaposlitvi za določen čas torej preneha, ko poteče čas, za katerega je bila sklenjene ali ko ni več razloga, zaradi katerega je bila sklenjena, zato delodajalcu ni potrebno izdajati nobenega akta (sklepa ali obvestila) o prenehanju pogodbe, lahko le delavca obvesti, da mu bo pogodba o zaposlitvi prenehala, to je neobvezno obvestilo.

Navedeno je pomembno, ker to pomeni, da vsaka pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha, ko poteče čas, za katerega je bila sklenjena, ali ko preneha razlog. Za morebitno nadaljevanje dela je torej treba skleniti novo pogodbo o zaposlitvi, kar je pomembno pri ugotavljanju morebitne pravice do odpravnine.

ZDR-1 v tretjem odstavku 79. člena določa, da ima delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena ali ker preneha razlog sklenitve ( razlogi iz prvega odstavka 79. člena) pravico do odpravnine.

Pravice do odpravnine nima delavec:

v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter
v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.

Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Višina odpravnine se določi v deležu glede na osnovo, in sicer:

1/5 osnove, če gre za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj,
če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto, se višina odpravnine povečuje sorazmerno za vsak mesec dela, torej 1/5 osnove + 1/5 od 1/12 osnove za vsak dodatni mesec zaposlitve nad enim letom.

Če delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu nepretrgoma nadaljuje z delom na podlagi sklenjene druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se odpravnina izplača za ves čas zaposlitve za določen čas ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri tem delodajalcu.

Delavec nima pravice do odpravnine po tretjem oziroma petem odstavku 79. člena v primeru, ko delavec in delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Upoštevaje navedeno je torej treba pri vprašanjih upoštevati, da ima pravico do odpravnine po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas le delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas po 12. 4. 2013.

ZDR-1 v 79. členu določa, da se v primeru, ko delavec sklepa zaporedne pogodbe o zaposlitvi za določen čas, odpravnina izplača, ko preneha zadnja pogodba o zaposlitvi za določen čas, pri izračunu pa se upošteva celotno obdobje. Glede na to, da se je spremenil obseg delovnega časa, je možno dvoje:

da se izplača odpravnina za obdobje, ko je prenehala zadnja pogodba o zaposlitvi za določen čas za polni delovni čas, upoštevajo se pogodbe o zaposlitvi, sklenjene po 12. 4. 2013, izračun višine odpravnine se opravi skladno z navedenim pojasnilom;
ko bo prenehala pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, se za to obdobje ponovno izplača odpravnina, pri izračunu se upošteva, da je osnova plača za krajši delovni čas, saj delavec, ki dela krajši delovni čas, skladno s 65. členom ZDR-1 prejema plačo sorazmerno času, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Izračun se opravi na opisan način.

Za uporabo priljubljenih vsebin se prijavite.