Sistemizacija delovnih mest:

Skladno s pravilnikom se delovna mesta administrativnih in računovodskih delavcev v šoli, ki ima vrtec, sistemizirajo tako, da se upoštevajo oddelki šole in vrtca.

V novem 15. členu pa pravilnik določa, da se v samostojnem vrtcu, ki ima več kot 15 oddelkov, za vsakih dodatnih 16 oddelkov sistemizira dodatno delovno mesto knjigovodje V ali knjigovodje VI in administratorja V ali administratorja VI. Knjigovodja V in administrator V morata imeti srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo, knjigovodja VI in administrator VI morata imeti višjo strokovno izobrazbo.

Glede sistemizacije delovnega mesta Čistilec pa spremenjeni 18. člen pravilnika določa, da se v vrtcu sistemizira delovno mesto čistilca II ali čistilca III na 600 m² čistilne talne površine, zmanjšane za površino kuhinje in prostore hišnika. Če delavec skrbi za dve do tri stavbe, se normativ zniža za 100 m², če pa skrbi za štiri ali več stavb normativ zniža za 200 m². Čistilec II mora imeti pridobljeno osnovnošolsko izobrazbo, čistilec III pa nižjo poklicno izobrazbo.

Spremenjeni 19. člen pravilnika določa, kdo so drugi tehnični delavci (hišnik IV, voznik IV, hišnik V in in tehniški sodelavec VI) ter kakšna izobrazba je zahtevana za posamezno delovno. Zahtevana izobrazba je naslednja:

• ­ hišnik IV in voznik IV: končana srednja poklicna izobrazba,
• ­ hišnik V: srednja ali srednja strokovna izobrazba,
• ­ tehniški sodelavec VI: višja strokovna izobrazba.

Navedena delovna mesta so v uvrščena v plačne razrede v Aneksu h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja, Uradni list RS, št. 99/24:

V vrtcu z 18 oddelki se za tehnične delavce sistemizira eno delovno mesto. Če delavec skrbi za tri do pet stavb, se normativ zniža za dva oddelka, če skrbi za več kot pet stavb, se normativ zniža za štiri oddelke.

Skladno z 38. členom pravilnika lahko občina, ustanoviteljica vrtca, odobri akt o sistemizaciji vrtca, ki je pri določitvi deležev delovnih mest ugodnejši od normativov, kot jih določa ta pravilnik. V tem primeru ugodnejši normativi ne smejo biti financirani iz veljavne cene programa, temveč iz drugih virov, ki jih določi občina.

Vključitev otrok s posebnimi potrebami:

Pravilnik v spremenjenem 29. členu ureja vključitev otrok s posebnimi potrebami in določa, da sta v posamezni oddelek lahko vključena največ dva otroka s posebnimi potrebami. Če sta v oddelek že vključena dva otroka s posebnimi potrebami, med šolskim letom pa se v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo vključi še en otrok iz istega oddelka, so lahko do konca šolskega leta v oddelku trije otroci s posebnimi potrebami.

Strokovna skupina za zgodnjo obravnavo na podlagi zapisnika zdravnika ali individualnega načrta pomoči družini lahko odloči, da se v oddelku, v katerega so vključeni otroci s posebnimi potrebami, najvišji normativ števila otrok iz 25. člena pravilnika, zmanjša za največ šest otrok.

Normativi za izvajanje dodatne strokovne pomoči:

Pravilnik vsebuje tudi novo poglavje: VI. A NORMATIVI ZA IZVAJANJE DODATNE STROKOVNE POMOČI, v okviru katerega sta urejeni zagotavljanje dodatne strokovne pomoči in normativ za določitev obsega dodatne strokovne pomoči otroku s posebnimi potrebami.

Glede zagotavljanja dodatne strokovne pomoči pravilnik v 39. a členu med drugim določa, da otroku s posebnimi potrebami, ki se vključi v redni oddelek vrtca, zagotavlja dodatno strokovno pomoč vzgojitelj predšolskih otrok za zgodnjo obravnavo in drug strokovni delavec, ki z zakonom in drugimi predpisi izpolnjuje pogoje za vzgojitelja predšolskih otrok za zgodnjo obravnavo, v obsegu, kot to določa pravilnik.

V 39. b členu pa so določeni normativi za določitev obsega dodatne strokovne pomoči otroku s posebnimi potrebami, in sicer je določeno, da:

• ­ lahko strokovna skupina za zgodnjo obravnavo na podlagi zapisnika zdravnika ali individualnega načrta pomoči družini, otroku določi dodatno strokovno pomoč v obsegu največ 120 ur v posameznem šolskem letu. Če se otroku dodatna strokovna pomoč dodeli med šolskim letom, se mu dodeli v sorazmernem deležu,
• ­ se fizična pomoč otroku s posebnimi potrebami določi pod pogoji, kot jih določa 23. člen tega pravilnika,
• ­ se otroku s posebnimi potrebami zagotovi strokovni delavec ali strokovnjak za prilagojeno sporazumevanje za znakovni jezik in jezik gluhoslepih do največ 15 ur tedensko.