Komisija za razlago Kolektivne pogodbe za javni sektor – KPJS je sprejela razlago 39. člena KPJS, in sicer glede dveh točk:
- glede četrtega odstavka 9. točke 39. člena je ugotovila, da je sklic v četrtem odstavku 9. točke prvega odstavka 39. člena KPJS na 11. točko prvega odstavka istega člena je napačen in se dejansko nanaša na 9. točko prvega odstavka 39. člena KPJS,
- glede 11. točke 39. člena, ki ureja dodatek za delo v rizičnih razmerah (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij) pa v delu, ki se nanaša na epidemijo, odločila:
»Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije, če sta kumulativno izpolnjena pogoja, da je razglašena epidemija v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih in da javni uslužbenec opravlja delo v nevarnih pogojih. Do dodatka je upravičen le za ure, ko je opravljal delo v nevarnih pogojih.
Nevarni pogoji so pogoji, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija.
Delodajalec določi dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, in čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela.
Šteje se, da ne gre za delo v nevarnih pogojih dela, če javni uslužbenec opravlja delo na domu.»
Glede na sprejeto razlago je torej treba v aktualnih razmerah, ko je razglašena epidemija zaradi virusa COVID-19, upoštevati naslednje:
- dodatek za delo v rizičnih razmerah ne pripada avtomatsko vsem javnim uslužbencem, ki v času epidemije prihajajo na delo,
- prav tako dodatek za delo v rizičnih razmerah ne pripada javnim uslužbencem, ki opravljajo delo na domu,
- dodatek za delo v rizičnih razmerah pripada le tistim javnim uslužbencem, ki delo opravljajo v nevarnih pogojih, pri čemer se za nevarne pogoje štejejo pogoji, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi,
- skladno z razlago 11. točke 39. člena KPJS mora delodajalec določiti dela in naloge, ki jih javni uslužbenci zaradi razglašene epidemije opravljajo v nevarnih pogojih dela, pri čemer mora delodajalec določiti tudi čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela, saj dodatek pripada javnemu uslužbencu le za ure, ko je delal v nevarnih pogojih dela.
POMEMBNO:
Dodatek za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije pripada javnemu uslužbencu, če sta izpolnjena oba pogoja: da je razglašena epidemija skladno z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni, in da je dejansko delal v nevarnih pogojih dela. Dodatek za delo v rizičnih razmerah pripada javnemu uslužbencu za ure dela v nevarnih pogojih dela.
Skladno s KPJS znaša dodatek za delo v rizičnih razmerah 65 odstotkov urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.
Upoštevaje navedeno razlago bodo torej morali delodajalci najprej določiti dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela in na tej podlagi bo potem možno ugotoviti, katerim javnim uslužbencem in za koliko ur dela v nevarnih pogojih dela bo izplačan dodatek za delo v rizičnih razmerah.
Dejstvo je, da bo javnim uslužbencem, za katere bo ugotovljeno, da jim glede na naloge, ki jih opravljajo, dodatek pripada, treba dodatek za delo v rizičnih razmerah izplačati od 13. marca 2020 dalje, ko je bila razglašena epidemija. Za realizacijo izplačila bodo pristojna ministrstva pripravila usmeritve za določanje nalog oziroma delovnih mest, na katerih se opravlja delo v nevarnih pogojih, za dejavnosti iz svoje pristojnosti.
