Pravica do regresa za letni dopust je povezana s pravico do letnega dopusta

Ureditev pravice do pridobitve regresa za letni dopust tudi v letu 2025 ostaja nespremenjena. Temeljna ureditev pravice do regresa za letni dopust ostaja ureditev v ZDR-1, ki kot temeljno pravilo določa, da je pravica do regresa za letni dopust vezana na pravico do letnega dopusta. Če ima torej zaposleni pravico do letnega dopusta, ima tudi pravico do regresa za letni dopust.[1] Delodajalec mora delavcu odmeriti število dni dopusta za vsako leto posebej, in to najkasneje do 31. marca v tekočem koledarskem letu, ter ga o tem obvestiti.

V zvezi z določanjem pravice do regresa je tako treba upoštevati posamezna pravila glede določanja te pravice, ki so v glavnem vezana na urejanje pravice do letnega dopusta, in sicer:

• Če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.[2] Gre za primere, ko se posameznik zaposli med letom ali mu med letom preneha delovno razmerje. V skladu s prvim odstavkom 161. člena ZDR-1 ima zaposleni, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve in do 1/12 regresa za vsak mesec zaposlitve v tekočem koledarskem letu. Sorazmernost je treba upoštevati tudi pri dnevih, kar pride v poštev v primerih, ko zaposlitev ne traja celoten mesec. Tako ima delavec v posameznem koledarskem letu pravico do celotnega letnega dopusta in s tem do celotnega regresa, če je zaposlen v tem celotnem koledarskem letu. Zaposlen je lahko celo leto pri enem delodajalcu ali pa brez prekinitve pri več delodajalcih. Če je zaposlen pri več delodajalcih, se breme dopusta in regresa sorazmerno s trajanjem zaposlitve porazdeli med te delodajalce. V skladu z drugim odstavkom 162. člena ZDR-1 mu je namreč v primeru, da delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače[3], in mu tudi izplačati sorazmerni del regresa za letni dopust.
• Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju in predpisi o starševskem dopustu. Ti zaposleni, četudi delajo krajši delovni čas, imajo pravico do celotnega regresa za letni dopust in ne le v višini sorazmerno glede na delovni čas.[4]
• Če delavec sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas, mora pogodba o zaposlitvi skladno z 31. členom ZDR-1, ki določa obvezne sestavi, vsebovati tudi določilo o načinu izrabe letnega dopusta, pri čemer pa zaposlenemu pripada sorazmerni del letnega dopusta (glede na trajanje zaposlitve v koledarskem letu) in sorazmerni del regresa za letni dopust.

Pravica do dopusta in regresa sta torej neločljivo povezani – če delavcu pripada dopust, mu pripada tudi regres, pri čemer pa ni pomembno, koliko pripadajočega dopusta, če sploh kaj, je delavec dejansko izkoristil. Regres za letni dopust je torej vezan na pravico do letnega dopusta in ni odvisen od dejanske rabe letnega dopusta.

V zvezi z določanjem števila dni letnega dopusta za leto 2025 je treba opozoriti še na spremembe kriterija za določitev števila dni letnega dopusta glede na starost zaposlenega. Iz aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, Uradni list RS, št. 99/24, izhaja, da:

• ­da se javnemu uslužbencu, ki je dopolnil 55 let, letni dopust poveča za pet dni,
• ­v prehodnem obdobju pa se ne glede na spremembo kriterija za odmero pet dni letnega dopusta po kriteriju starosti upošteva dopolnjena starost javnega uslužbenca kot sledi:

Gre za spremembo starosti, do konca leta 2024 je veljalo, da se letni dopust po kriteriju starosti odmeri zaposlenemu, ko je dopolnil 50 let starosti, od 1. 1. 2025 dalje pa velja starost 55 let[5], vendar bo ta starost pri odmerjanju letnega dopusta dosežena postopoma.

Delodajalec je delavcu, s katerim je sklenil delovno razmerje v tekočem koledarskem letu in delavec v tem koledarskem letu ne bo pridobil pravice do celotnega letnega dopusta, do 1. julija tekočega koledarskega leta dolžan izplačati tolikšen del regresa za letni dopust, kolikor znaša pridobljeni sorazmerni del do 1. julija. Preostali del (sorazmernega) regresa za letni dopust je delodajalec dolžan izplačati najkasneje do konca tekočega koledarskega leta oziroma do prenehanja delovnega razmerja.

Če delavcu pogodba o zaposlitvi preneha med koledarskim letom in je pred tem že prejel celotni regres za to koledarsko leto, je dolžan preveč izplačan regres vrniti. Delodajalec lahko preveč izplačan regres tudi poračuna denimo pri izplačilu zadnje plače, vendar pa za to potrebuje pisno soglasje delavca. Če delavec pisnega soglasja za poračun preveč izplačanega regresa pri plači ne da delodajalcu in tudi sam neupravičeno izplačanega regresa ne želi vrniti, mora delodajalec zoper delavca vložiti tožbo na pristojno delovno sodišče.

Do situacije, ko mora zaposleni vrniti del preveč izplačanega regresa, lahko pride tako v primeru, ko zaposlenemu med letom preneha zaposlitev za določen čas in ne sklene nove pogodbe o zaposlitvi pri istem delodajalcu, kot tudi v primeru, ko med letom sklene pogodbo o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. V primeru menjave zaposlitve med koledarskim letom naj bi vsak delodajalec v skladu z drugim odstavkom 162. člena ZDR-1 prevzel breme zagotavljanja letnega dopusta v sorazmernem delu glede na trajanje zaposlitve delavca pri njem. Pri določitvi sorazmernega dela letnega dopusta, ki ga mora zagotavljati posamezni delodajalec, in s tem tudi sorazmernega dela regresa, je treba upoštevati kriterije in merila za določitev trajanja letnega dopusta, kot veljajo pri posameznem delodajalcu.

Dogovor, ki bi pomenil izjavo, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta (ali do dela letnega dopusta) v posameznem koledarskem letu, pa je v skladu s 166. členom ZDR-1 neveljaven.

Če delavec zavestno neupravičeno, torej v nasprotju z določbami ZDR-1 in brez dogovora z delodajalcem v skladu z drugim odstavkom 162. člena, izrabi pri prvem delodajalcu več letnega dopusta in regresa za letni dopust in s tem delodajalca oškoduje, lahko ta uveljavlja regresni oziroma odškodninski zahtevek tudi s tožbo na sodišču. Vendar pa je za uspešno tožbo delodajalca v primeru preveč izkoriščenega letnega dopusta treba dokazati, da je delavec še pred rabo letnega dopusta v večjem deležu, kot je sorazmerni del, in pred izplačilom regresa za letni dopust vedel, da mu bo med letom prenehalo delovno razmerje ali da bo sklenil delovno razmerje pri drugem delodajalcu, pa tega ni sporočil svojemu trenutnemu delodajalcu. Delavec mora namreč obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja.[6] V primeru preveč izplačanega regresa gre za klasični regresni zahtevek za vračilo preveč izplačanih prejemkov, ki jih mora delavec vrniti delodajalcu ne glede na to, ali je v času prejema preveč izplačanega regresa vedel, da mu bo med letom prenehala pogodba o zaposlitvi ali ne.

Glede roka za izplačilo regresa za letni dopust še vedno velja ureditev iz drugega odstavka 131. člena ZDR-1, po kateri se mora regres za letni dopust delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta.

V javnem sektorju se regres za letni dopust praviloma izplačuje skladno z dogovorom med vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja v kolektivni pogodbi ob vsakoletnih pogajanjih za dogovor o višini regresa za konkretno leto. Če pogajanj ni bilo, pa se je regres za letni dopust izplača v višini minimalne plače pri majski plači, izplačani v juniju. ZDR-1 sicer tudi omogoča, da se s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti dogovori, da se regres izplača tudi po 1. juliju, a najkasneje do 1. novembra, če se delodajalec znajde v resnih likvidnostnih težavah.[7] Regres se sicer lahko izplača tudi v več delih, vendar mora biti zadnji del izplačan najkasneje do predpisanih rokov. V primeru, da zaposleni sklene delovno razmerje po datumu, ko se je pri delodajalcu izplačeval regres za letni dopust, tudi takšnemu delavcu pripada pravica do regresa za letni dopust v sorazmernem delu trajanja delovnega razmerja v tem koledarskem letu. Regres se temu zaposlenemu izplača kasneje, najkasneje do konca koledarskega leta.

Glede višine regresa za letni dopust v javnem sektorju pa je treba za leti 2025 in 2026 upoštevati Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 99/24, ki v 7. členu določa:

• ­Regres za letni dopust za leto 2025 se javnim uslužbencem izplača v višini, ki za 5 odstotkov presega višino minimalne plače za leto 2025. Regres za letni dopust se izplača najpozneje ob izplačilu plače za april 2025.
• ­Regres za letni dopust za leto 2026 se javnim uslužbencem izplača v višini, ki za 10 odstotkov presega višino minimalne plače za leto 2026. Regres za letni dopust se izplača najpozneje ob izplačilu plače za april 2026.

V skladu z določbami ZDR-1se sicer s kolektivno pogodbo, ki velja za delodajalca, pogodbo o zaposlitvi ali internim aktom (velja, kar je za delavca ugodneje) lahko dogovori tudi višji regres. Vendar pa se v javnem sektorju višji regres od zakonsko določenega minimalnega v višini minimalne plače lahko dogovori le s kolektivno pogodbo, saj delodajalec v javnem sektorju v skladu z določbami tretjega odstavka 16. člena Zakona o javnih uslužbencih javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva.[8]

Se je pa v letu 2019 spremenila zakonodaja, ki za vse zaposlene v Republiki Sloveniji, ne samo za javni sektor, bistveno spreminja višino regresa, ki jo zaposleni dejansko dobijo izplačano. Z novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se namreč določa, da za regres v višini do 100 odstotkov zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada RS glede na dan izplačila regresa ne bo treba obračunati prispevkov za socialno varnost, v skladu z novelo Zakona o dohodnini pa se regres do te višine ne bo všteval v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Regres v višini do povprečne plače v Republiki Sloveniji je tako že od leta 2019 oproščen vseh prispevkov za socialno varnost in davkov oziroma dohodnine in so ga zaposleni prejeli v celoti.

Po doslej veljavni ureditvi je bilo treba od celotnega regresa obračunati dohodnino, prispevke za socialno varnost od regresa, kadar je bil višji od 70 odstotkov povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za predpretekli mesec.

Višina regresa za letni dopust v letu 2025

Regres za letni dopust za leto 2025 bo v javnem sektorju izplačan v višini 1.341,61 evra, kot to izhaja iz aneksa h KPND.

V skladu s 112. členom Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24) pripadajo funkcionarjem do uveljavitve zakona, ki bo uredil povračila stroškov in druge prejemke funkcionarjev, povračila stroškov in drugi prejemki v zvezi z delom v enaki višini in pod enakimi pogoji, kot to velja za javne uslužbence. Navedeno pomeni, da se tudi funkcionarjem regres za letni dopust izplača v višini 1341,61 EUR.

Iz aneksa h KPND izhaja, da bo regres za letni dopust za leto 2025 izplačan najpozneje ob izplačilu plače za april 2025, kar pomeni, da lahko proračunski uporabniki regres za letni dopust za leto 2025 izplačajo tudi prej. Javnim uslužbencem in funkcionarjem pri proračunskih uporabnikih, ki pri izplačilu plač uporabljajo MFERAC, bo regres za letni dopust izplačan ob izplačilu plače za april 2025, torej v mesecu maju 2025.

---

[1] Prvi odstavek 131. člena ZDR-1.

[2] Četrti odstavek 131. člena ZDR-1.

[3] V javnem sektorju velja pravilo, da se javni uslužbenec in delodajalec ne moreta dogovoriti drugače, saj Zakon o javnih uslužbencih v tretjem odstavku 16. člena določa, da delodajalec ne sme javnemu uslužbencu zagotavljati več pravi kot jih določa zakon, podzakonski predpis ali kolektivna pogodba, če bi s tem bremenil javna sredstva.

[4] Peti odstavek 131. člena ZDR-1.

[5] Tudi ZDR-1 v poglavju 5. VARSTVO STAREJŠIH DELAVCEV v 197. členu določa, da delavci, starejši od 55 let, uživajo posebno varstvo (v nadaljnjem besedilu: starejši delavec).

[6] Prvi odstavek 36. člena ZDR-1.

[7] Tretji odstavek 131. člena ZDR-1.

[8] 16.člen Zakona o javnih uslužbencih je v prvem delu zakona, ki velja za vse javne uslužbence v celotnem javnem sektorju.