Velikokrat uporabniki proračuna pri pripravi pravilnika o sistematizaciji delovnih mest, sistematizirajo delovna mesta iz kolektivne pogodbe, ki jih zavezuje, kot tudi iz drugih kolektivnih pogodb, saj menijo, da je določba 13. člena ZSPJS Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09, s spremembami, v nadaljevanju ZSPJS) široka in odpira možnost poljubljenega povzemanja delovnih mest iz različnih kolektivnih pogodb, vendar tako postopanje ni pravilno. Pred kratkim je tudi Ministrstvo za javno upravo na svojih spletnih straneh odgovorilo na takšno napačno tolmačenje enega izmed javnih zavodov.
V krovnem zakonu, torej v ZSPJS je v četrtem odstavku 13. člena določeno, da se delovna mesta oziroma nazivi v sistemizacijah uvrščajo v plačne razrede v skladu z uvrstitvijo v kolektivni pogodbi za javni sektor in kolektivni pogodbi, ki velja za uporabnika proračuna. Če je v sistemizaciji predvideno delovno mesto oziroma naziv, ki ga ureja kolektivna pogodba za drugo dejavnost, se v sistemizaciji upošteva uvrstitev v plačni razred iz te kolektivne pogodbe. Vendar s tem, ko je zakonodajalec določil, da »če je v sistemizaciji predvideno delovno mesto oziroma naziv, ki ga ureja kolektivna pogodba za drugo dejavnost, se v sistemizaciji upošteva uvrstitev v plačni razred iz te kolektivne pogodbe«, ne pomeni, da je zakonodajalec s tem proračunskim uporabnikom dopustil, da lahko poljubno povzemajo različna delovna mesta iz različnih kolektivnih pogodb v pravilnik o sistematizaciji.[1]
Ministrstvo za javno upravo se je pri svojem odgovoru sklicevalo tudi na že predhodno objavljena stališča, in sicer na stališče pogajalske skupine z dne 1. 8. 2008, v katerem je pogajalska skupina navedla, da določbe 13. člena ZSPJS ni mogoče uporabiti na način, da uporabniki proračuna pri pripravi sistematizacije prostovoljno izbirajo delovna mesta oziroma nazive iz vseh veljavnih kolektivnih pogodb in da morajo upoštevati kolektivno pogodbo, ki velja za njihovo dejavnost in v sistematizacijo vključiti tista delovna mesta, ki so predvidena v tej kolektivni pogodbi, in izvesti uvrstitev v plačni razred iz te pogodbe. Pri tem je poudarilo, da je izjema mogoča le, če gre za delovna mesta, ki za določeno dejavnost niso značilna in se pojavijo le izjemoma oziroma v redkih primerih in iz tega razloga tudi niso bila uvrščena v kolektivno pogodbo dejavnosti, ki zavezuje uporabnika proračuna.[2] Kot takšen primer je delovno mesto zdravnika specialista v aktu o sistematizaciji delovnih mest na Ministrstvu za notranje zadeve, ki je sicer določeno v Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike ter Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, in ga ne najdemo v Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, ki zavezuje Ministrstvo za notranje zadeve. To je dopustna izjema, saj v okviru službe za varnost in zdravje pri delu, ki je potrebna glede na poslovne procese Ministrstva za notranje zadeve in izvajanje nalog Policije, deluje tudi služba medicine dela z zaposlenimi zdravniki in medicinskimi sestrami, zaradi česar je takšna izjema uvrstitve delovnega mesta iz druge kolektivne pogodbe dejavnosti dopustna.[3]
Glede na vse navedeno ni nobenega dvoma, da morajo uporabniki proračuna pri sistematizaciji delovnih mest v celoti upoštevati kolektivno pogodbo za njihovo dejavnost in v sistematizacijo vključiti delovna mesta, ki so predvidena v kolektivni pogodbi dejavnosti, ki jih zavezuje, ter upoštevati tudi uvrstitev v plačni razred iz te kolektivne podobe. Pri tem je treba tudi poudariti, da lahko proračunski uporabnik povzame delovna mesta iz drugih kolektivnih pogodb le izjemoma, ko je pri uporabniku proračuna zaradi izvajanja delovnih procesov potrebno določeno delovno mesto, ki za dejavnost proračunskega uporabnika ni značilno in ga ni v kolektivni pogodbi dejavnosti.[4] Pri tem tudi opozarjamo, da v primeru, če proračunski uporabnik ne ravna glede na določbo četrtega odstavka 13. člena ZSPJS in v svoj pravilnik o sistematizaciji vključi delovna mesta iz drugih kolektivnih pogodb, katerih ni mogoče opredeliti kot izjeme, odgovarja za prekršek. Na podlagi drugega 44. člena ZSPJS se namreč z globo najmanj 1.100 EUR kaznuje za prekršek odgovorna oseba uporabnika, če ne sistemizira delovno mesto ali naziv, ki ni določen v aktih, ki so podlaga za katalog iz tretjega odstavka 7. člena zakona, kot tudi če sistemizira delovno mesto v nasprotju s četrtim odstavkom 13. člena ZSPJS. Zato morajo biti proračunski uporabniki še toliko bolj pozorni na pravilno razumevanja četrtega odstavka 13. člena ZSPJS.
[1] Tako tudi Vidič B., Komentar Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, Ljubljana 2022, Tax-Fin-Lex, komentar 13. člena.
[2] www.arhiv.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/mju_dokumenti/DPJS/doc/Stalisce_2.doc. Na enako stališče se je postavila tudi Vlada RS v dokumentu Stališče Vlade RS, in sicer je vlada sprejela stališče za odpravo nepravilnosti, ugotovljenih v nadzorih prehoda v nov plačni sistem v javnem sektorju (številka: 01002-3/2009/41 z dne 17. 12. 2009).
[3] Takšen primer najdemo v Vidič B., Komentar Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, Ljubljana 2022, Tax-Fin-Lex, komentar 13. člena.
[4] www.arhiv.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/mju_dokumenti/DPJS/doc/Stalisce_2.doc.
