Od 1. januarja 2024 velja Uredba o metodologiji za pripravo in spremljanje izvajanja kadrovskih načrtov posrednih proračunskih uporabnikov za leti 2024 in 2025 (Uradni list RS, št. 132/23), sprejeta na podlagi dvanajstega odstavka 60. člena ZIPRS2425 ter za izvrševanje 58. člena ZIPRS2425, ki jo je sprejela vlada. Uredba določa način priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov (javnih zavodov, javnih skladov, javnih agencij) proračuna države in občin ter metodologijo spremljanja njihovega izvajanja za leti 2024 in 2025.
Priprava kadrovskih načrtov
Skladno z uredbo kadrovske načrte posrednih uporabnikov proračuna države in občin pripravijo njihovi predstojniki. Kadrovski načrt mora biti usklajen s finančnim načrtom, in sicer tako, da ga je mogoče uresničiti v obsegu sredstev za stroške dela v finančnem načrtu. Posredni uporabnik proračuna države in občin pripravi kadrovski načrt tako, da število zaposlenih prikaže po virih financiranja v skladu s prvim odstavkom 60. člena ZIPRS2425.
Kadrovski načrt zajema preglednice in obrazložitev ter se pripravi tako, da vsebuje vse dele, določene v prilogi uredbe. V preglednicah kadrovskega načrta se navedejo:
- število zaposlenih 1. januarja posameznega leta;
- načrtovano število zaposlenih 1. januarja naslednje leto po posameznih virih financiranja, skupno število zaposlenih po vseh virih financiranja;
- skupno število zaposlenih po virih financiranja iz 1., 2., 3. in 4. točke ter skupno število zaposlenih iz 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka 60. člena ZIPRS2425.
Načrtovano število zaposlenih obsega:
- dovoljeno število zaposlenih, za katere se plače financirajo iz virov, določenih v 1., 2., 3. in 4. točki prvega odstavka 60. člena ZIPRS2425;
- oceno predvidenega števila zaposlenih, ki se financirajo iz virov, določenih v 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. točki prvega odstavka 60. člena ZIPRS2425.
Pri pripravi kadrovskih načrtov se upošteva način spremljanja izvajanja kadrovskih načrtov, kot ga določa ta uredba v 4. členu.
Spremljanje izvajanja kadrovskih načrtov
V izvajanje kadrovskih načrtov spadajo:
- zaposleni za nedoločen čas, od katerih se zaposleni s krajšim delovnim časom preračunajo na število zaposlenih za polni delovni čas, razen zaposlenih, ki delajo krajši delovni čas na podlagi predpisov, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, starševsko varstvo ter zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje;
- zaposleni za določen čas, od katerih se zaposleni s krajšim delovnim časom preračunajo na število zaposlenih za polni delovni čas, razen zaposlenih, ki delajo krajši delovni čas na podlagi predpisov, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, starševsko varstvo ter zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje;
- delovna mesta zaposlenih, napotenih v mednarodne civilne misije, mednarodne organizacije, druge organizacije in organe Evropske unije.
Število zaposlenih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka se na polni delovni čas preračuna tako, da se delovni čas več zaposlenih, ki delajo krajši delovni čas, sešteva do polnega delovnega časa.
Če se posamezni zaposleni financirajo iz različnih virov financiranja, se v izvajanju kadrovskih načrtov njihova zaposlitev prikaže v deležih.
V izvajanje kadrovskih načrtov ne spadajo:
- zaposleni za nedoločen čas za popolnitev do polnega delovnega časa zaposlenega, ki delajo krajši delovni čas od polnega na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
- zaposleni za določen čas, ki nadomeščajo začasno odsotne zaposlene in se sredstva za njihova nadomestila plač ne zagotavljajo iz sredstev uporabnika proračuna za čas:
a) odsotnosti na podlagi predpisov, ki urejajo starševsko varstvo;
b) bolniške odsotnosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Poročanje o številu zaposlenih
Posredni uporabniki proračuna spremljajo izvajanje kadrovskega načrta glede na dovoljeno in ocenjeno število zaposlenih ter najpozneje do 18. dne v mesecu poročajo o stanju števila zaposlenih na 1. januar, 1. april, 1. julij in 1. oktober v informacijski sistem za pošiljanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (ISPAP), ki je vzpostavljen pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
