V zadnjih letih med upokojenci postaja vse bolj priljubljena nova oblika dela, začasno in občasno delo. Gre za institut, ki upokojencem omogoča, da tudi po upokojitvi ostanejo aktivni, hkrati pa si prek njega lahko izboljšajo svoj finančni položaj. Takšna oblika dela prinaša številne prednosti tako za upokojence kot tudi za delodajalce, ki potrebujejo dodatno delovno silo, na drugi strani pa odpira nekatera vprašanja glede določenih področij ureditve s to obliko vzpostavljenega pravnega razmerja.
V slovenski zakonodaji občasno in začasno delo upokojencev ureja Zakon o urejanju trga dela[1] (v nadaljevanju: ZUTD) kot eno izmed storitev trga dela. V osnovi tovrstna oblika dela vzpostavlja civilnopravno razmerje med delodajalcem in upokojencem (v nadaljevanju: upravičencem), dodatno pa vsebuje nekatere elemente delovnega razmerja. Iz tega razloga velja, da se za nekatera področja začasnega in občasnega dela poleg ZUTD uporabljajo tudi določbe Zakona o delovnih razmerjih[2] (v nadaljevanju: ZDR-1).
Eno izmed pomembnih področij začasnega in občasnega dela je vprašanje obveznosti povračila stroškov delodajalca v zvezi z delom. Gre namreč za delovnopravni institut, zaradi česar je pomembno razumeti, kako se le-ta prevaja v kontekst civilnopravnega razmerja, ki ga začasno in občasno delo vzpostavlja.
Splošno o začasnem in občasnem delu
Kot rečeno, začasno in občasno delo v Sloveniji ureja ZUTD. Gre za atipično obliko dela, ki ga lahko opravljajo osebe s statusom upokojenca v Republiki Sloveniji. Ker je pri razumevanju ureditve povračila stroškov potrebno predhodno razumevanje o sami obliki dela, v zvezi s katero le-ti nastanejo, bodo v nadaljevanju predstavljene temeljne določbe značilnosti zakonodaje s področja začasnega in občasnega dela.
Skladno s prvim odstavkom 27.a člena ZUTD, se začasno in občasno delo opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, ki vzpostavlja posebno civilnopravno razmerje med delodajalcem in upravičencem. Slednje lahko vsebuje tudi nekatere elemente delovnega razmerja, zaradi česar predstavlja uresničitev možnosti, ki jo ponuja drugi odstavek 13. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1), ki določa, da če obstajajo elementi delovnega razmerja, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon. Pogodba o opravljanju začasnega in občasnega dela torej predstavlja takšno izjemo.
Čeprav začasno in občasno delo upokojencev ni primer delovnega razmerja, se skladno z drugim odstavkom 27.a člena ZUTD za upravičence uporabljajo določbe ZDR-1 o prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enake obravnave glede na spol, o delovnem času, odmorih in počitkih ter odškodninski odgovornosti. Nadalje se zanje uporabljajo predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, kjer izhodiščni pravni vir predstavlja Zakon o varnosti in zdravju pri delu[3] (v nadaljevanju: ZVZD-1).
Drugo pomembno področje pravne ureditve začasnega in občasnega dela se navezuje na upravičence do začasnega in občasnega dela. Le-ti so skladno s prvim odstavkom 27.b člena ZUTD osebe, ki imajo v Republiki Sloveniji status upokojenca. Nadalje drug odstavek 27.b člena določa, da se med upravičence iz prejšnjega odstavka ne štejejo osebe, ki so v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pridobile pravico do dela starostne ali predčasne pokojnine, ki se izplačuje zavarovancu, ki ostane v zavarovanju, v višini sorazmerja s skrajšanjem ur opravljanja dela. Določba torej omejuje možnost opravljanja začasnega ali občasnega dela tistim upokojencem, ki so že uveljavili možnost delne upokojitve. Slednje zagotavlja preprečitev potencialnega izkoriščanja in zagotavlja pravičnejšo razporeditev delovnih možnosti med upokojenci.
Pomembno področje v zvezi z začasnim in občasnim delom so tudi omejitve njegovega opravljanja. Skladno s prvim odstavkom 27.c člena ZUTD lahko upravičenec začasno ali občasno delo opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu, pri čemer neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec. Nadalje pa pri tem drugi odstavek 27.c člena ZUTD dopušča izjemo. Dopušča namreč, da upravičenec opravlja začasno ali občasno delo tudi do 90 ur v koledarskem mesecu, vendar največ trikrat v koledarskem letu, pri čemer seštevek ur opravljenega začasnega in občasnega dela v koledarskem letu ne sme preseči 720 ur.
Naslednji pomemben vidik začasnega in občasnega dela predstavljajo določbe ZUTD, ki urejajo plačilo za delo po pogodbi o začasnem in občasnem delu, dopolnjujejo pa jih tudi podzakonski akti. Skladno z Odredbo o višini urne postavke in višini dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev v obdobju od 1. marca 2025 do 28. februarja 2026 višina urne postavke upravičenca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela ne sme biti nižja od 7,35 eura (Uradni list RS, št. 11/2025 z dne 21. 2. 2025), višina dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo pa v seštevku v koledarskem letu 2025 ne sme presegati 10.985,91 eura. Ta odredba začne veljati 1. marca 2025[4].
Nadalje ZUTD ureja tudi izplačilo dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo. Skladno s 27.d členom je delodajalec na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela dolžan zagotoviti upravičencu dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu, kadar pa je v koledarskem mesecu opravljenih manj kot deset ur začasnega ali občasnega dela in upravičenec začasno ali občasno delo nadaljuje pri istem delodajalcu tudi v naslednjem koledarskem mesecu, lahko delodajalec izplačilo dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo izvede skupaj za oba meseca hkrati, vendar najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu.
Za konec ZUTD ureja še obvezne dajatve v zvezi z začasnim in občasnim delom. Prvi odstavek 27.e člena določa da od prejemkov, izplačanih zaradi opravljenega začasnega ali občasnega dela, delodajalci obračunajo dajatev v višini 25 %. Nadalje drugi odstavek 27.e člena še določa, da je zavezanec za plačilo dajatve delodajalec.
Glede na zapisano lahko povzamemo, da ZUTD sicer poda odgovore na temelja vprašanja glede urejanja začasnega in občasnega dela, ne poda pa jasnih odgovorov na vprašanja o povračilih stroškov v zvezi z delom. Iz samega konteksta opisanih določb pa je mogoče razbrati, da kljub nedvomnem obstoju nekaterih delovnopravnih elementov, ki jih vsebuje s pogodbo o opravljanju začasnega in občasnega dela nastalo razmerje, ZUTD uporabo določb ZDR-1 predvideva le za izrecno navedene vidike teh razmerij. ZDR-1 sicer skupaj s podzakonskimi akti in kolektivnimi pogodbami povračilo stroškov v zvezi z delom ureja precej podrobno, vendar glede na zapisano lahko povzamemo, da le-ta ureditev v kontekstu začasnega in občasnega dela ni relevantna oz. ne more biti upoštevana.
Splošno o povračilih stroškov
Povračilo stroškov v zvezi z delom sicer izhodiščno ureja 130. člen ZDR-1. Skladno s prvim odstavkom 130. člena ZDR-1, mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Nadalje drugi odstavek določa, da če višina povračila stroškov v zvezi z delom ni določena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se določi s podzakonskim aktom.
Kot rečeno pa navedena ureditev velja le za delovna razmerja. Delodajalcem, pri kateri upokojenci opravljajo začasno in občasno delo, le-ta lahko služi kot organizacijski model oziroma neke vrste miselni pripomoček, niso pa z njo zavezani.
Kot rečeno, ZUTD v drugem odstavku 27a. člena izrecno določa področja, za katera se za začasno ali občasno delo uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja. To so določbe o prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enake obravnave glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih ter odškodninski odgovornosti. Za začasno ali občasno delo se uporabljajo tudi predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu. Določbe ZDR-1 o povračilu stroškov med delom se torej za te osebe in za ta razmerja ne uporabljajo. Tudi nadaljnji 27d. člen ZUTD, ki obravnava dohodek oseb, ki opravljajo delo na podlagi začasnega ali občasnega dela, ne omenja povračil stroškov v zvezi z delom.
Pogodba o opravljanju začasnega in občasnega dela mora v skladu z ZUTD sicer vsebovati nekatere obvezne sestavine, kot na primer podatke o strankah, vrsti dela ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo, obdobju opravljanja začasnega ali občasnega dela ter urni postavki za opravljeno delo in predviden skupni dohodek, obveznost vključitve podatka o povračilu stroškov v zvezi z delom upravičencu pa tudi tukaj ni omenjena.
Glede na odsotnost ureditve v ZUTD ter dejstvo, da se v zvezi z njim ne uporabljajo niti določbe ZDR-1, ki urejajo povračilo stroškov tako pridemo do zaključka, da delodajalec upravičencem, ki opravljajo začasno in občasno delo, ni dolžan povrniti stroškov v zvezi z delom.
Jasno je, da upokojencem v zvezi z opravljanjem dela po pogodbi nastanejo nekateri stroški, predvsem stroški prehrane med delom ter stroški prevoza na delo in z dela. Je pa v zvezi z razumevanjem vprašanja o njihovem povračilu in iskanjem primernega odgovora pomembno upoštevati okoliščine, v katerem upokojenci opravljajo delo in kakšen je namen zakonske ureditve začasnega in občasnega dela. Za razliko od dela po pogodbi o zaposlitvi, naj začasno in občasno delo vsaj v skladu z namenom instituta ne bi bilo namenjeno zagotovitvi eksistence upokojencev, temveč omogočanju aktivnega življenja in zagotovitvi dodatnega zaslužka upokojencev. Gre za osebe, ki mesečno prejemajo pokojnino, morebitni dodatni zaslužek na temelju opravljanja dela po pogodbi tako predstavlja dodatek ter možnost izboljšanja in ne celotnega zagotavljanje njihovega ekonomskega položaja. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi naravo začasnosti in občasnosti, zaradi katere stroški v zvezi z delom upravičencem, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o občasnem in začasnem opravljanju dela, nastanejo precej redkeje, kod delavcem v delovnih razmerjih.
Podrobneje v zvezi s stroški prehrane med delom, delodajalec kot rečeno le teh upravičencem ni dolžan, je pa v kontekstu same ureditve morda smiselno omeniti, da je pravica do povračila stroškov prehrane med delom v neki meri (in tudi v zvezi z obdavčitvijo) vezana določeno trajanje dnevne prisotnosti na delu. Glede na časovne omejitve začasnega in občasnega dela, omenjene zgoraj, je pričakovati, da bi upravičenci redko delo opravljali dlje kot štiri ure dnevno, kar pomeni, da tudi, če bi delodajalca zavezoval 130. člen ZDR-1, le-ta v zvezi s povračilom stroška prehrane v takih primerih ne bi bil relevanten. Iz tega je morda jasneje razvidno, zakaj med drugim delodajalec ni izrecno zavezan k povračilu stroškov v zvezi z delom.
V zvezi s stroški prevoza, ki nastanejo upravičencem v zvezi z opravljanjem začasnega in občasnega dela, pa rešitev lahko predstavlja možnost pridobitve brezplačne vozovnice javnega prometa v skladu s Pravilnik o izvajanju subvencioniranega prevoza[5]. Vlogo za vozovnico je mogoče oddati na prodajnih mestih. Na ta način se lahko zagotovi brezplačen prevoz upokojencev na delo in z dela, brez da bi strošek bremenil kogarkoli izmed upravičenca in delodajalca.
Sklep
Pravna ureditev začasnega in občasnega dela v Sloveniji torej ne predvideva obveznega povračila stroškov, kot so prehrana med delom ali prevoz na delo in z dela. To izhaja iz dejstva, da gre za civilnopravno razmerje, pri katerem določbe ZDR-1, ki urejajo povračilo stroškov, niso veljavne. ZUTD teh povračil prav tako ne določa, iz česar izhaja, da delodajalci niso dolžni kriti teh stroškov. V praksi to pomeni, da so stroški, ki nastanejo upravičencem pri opravljanju začasnega in občasnega dela njihova lastna odgovornost, razen če se delodajalec prostovoljno odloči za povračilo.
[1] Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10 s spremembami, v nadaljevanju: ZUTD), dostopno na URL: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5840 (28. 2. 2025)
[2] Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 s spremembami, v nadaljevanju: ZDR-1), dostopno na URL: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5944 (28. 2. 2025).
[3] Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11 s spremembami, v nadaljevanju: ZVZD-1), dostopno na URL: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5537 (28. 2. 2025)
[4] Odredba o višini urne postavke in višini dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev (Uradni list RS, št. 11/25), dostopno na URL: https://www.uradni-list.si/_pdf/2025/Ur/u2025011.pdf (28. 2. 2025)
[5] Pravilnik o izvajanju subvencioniranega prevoza (Uradni list RS, št. 44/17 s spremembami), dostopno na URL: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV11793 (28. 2. 2025)