Pri zaposlitvi za določen ali za nedoločen čas v javnem sektorju je treba upoštevati določbe več zakonov (ZDR-1, ZUTD, ZJU, ZSPJS, ZUJF, področni zakoni, ki urejajo posamezne dejavnosti javnega sektorja).

Tudi pri zaposlitvi za določen čas ne glede na razlog zaposlitve  je treba upoštevati nekaj splošnih pravil, in sicer:

• pogodba o zaposlitvi v javnem sektorju se sklene za delovno mesto, določeno v sistemizaciji delovnih mest, ki jo mora v skladu z 21. členom ZJU imeti vsak državni organ, občina, javni zavod, javna agencija, javni sklad in javni gospodarski zavod,
• v sistemizaciji delovnih mest so določena delovna mesta in nazivi, ki so uvrščena v plačne razrede s kolektivno pogodbo ali uredbo, ki velja za določeno dejavnost ali poklic in s tem tudi za delodajalca, v skladu s 7. členom ZSPJS je možno sistemizirati le delovna mesta iz kolektivne pogodbe ali uredbe,
• za vsako delovno mesto morajo biti določeni najmanj pogoji za opravljanje dela in opis nalog,
• pogodbo o zaposlitvi za določen čas je možno skleniti samo v primerih, ki jih določa ZDR-1 (54. člen), pri čemer je treba upoštevati, da je v pogodbi o zaposlitvi za določen čas treba navesti razlog za sklenitev take pogodbe in čas trajanje take pogodbe,
• oseba, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas, mora izpolnjevati predpisane, s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom (sistemizacija) delodajalca določene oziroma s strani delodajalca zahtevane pogoje za opravljanje dela (22. člen ZDR-1),
• pred postopkom zaposlitve je treba pridobiti soglasje pristojnega organa, razen v primerih iz četrtega odstavka 183. člena ZUJF, ki določa, kdaj soglasje ni potrebno,
• delodajalec, ki zaposluje nove delavce, mora prosto delovno mesto javno objaviti, pri čemer mora objava prostega dela mora vsebovati pogoje za opravljanje dela in rok za prijavo, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni (25. člen ZDR-1 in 7. člen ZUTD), razen v primerih, ko javna objava ni potrebna.

Zaposlitev brez javne objave prostega delovnega mesta 

ZDR-1 določa, da se izjemoma lahko pogodba o zaposlitvi sklene brez javne objave, če gre za:

• sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem zaradi spremenjenih okoliščin,
• obveznosti delodajalca iz naslova štipendiranja,
• zaposlitev invalida po zakonu, ki ureja zaposlovanje invalidov,
• zaposlitev za določen čas, ki po svoji naravi traja največ tri mesece v koledarskem letu ali zaposlitev za določen čas za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• zaposlitev za nedoločen čas osebe, ki je pri delodajalcu opravljala pripravništvo, oziroma ki je bila pri delodajalcu zaposlena za določen čas, razen v primeru zaposlitve za določen čas iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona in v primeru zaposlitve za določen čas za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• zaposlitev zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,
• zaposlitev s polnim delovnim časom osebe, ki je bila pri delodajalcu zaposlena s krajšim delovnim časom,
• zaposlitev družbenikov v pravni osebi,
• zaposlitev družinskih članov delodajalca, ki je fizična oseba,
• zaposlitev voljenih in imenovanih funkcionarjev oziroma drugih delavcev, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,
• poslovodne osebe, prokuriste in vodilne delavce iz drugega odstavka 74. člena tega zakona,
• druge primere, določene z zakonom.

Iz navedenega torej izhaja, da javna objava začasno prostega delovnega mesta v primeru, ko gre za zaposlitev za določen čas za nadomeščanje začasno odsotnega javnega uslužbenca, ni potrebna.  Tudi 7. člen Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) določa, da morajo delodajalci v javnem sektorju javno objaviti vsa prosta delovna mesta, razen v primerih, ko zakon določa drugače, torej v primerih iz 26. člena ZDR-1, ki določa izjeme od javne objave.

V zvezi s tem pa je treba upoštevati, da zaposlenega javnega uslužbenca, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas brez javne objave, ni možno zaposliti za nedoločen čas brez javne objave, saj ZDR-1 v peti alineji 26. člena to izrecno prepoveduje.

Soglasje za zaposlitev

Za zaposlitev v javnem sektorju je v skladu z ZUJF treba pridobiti soglasje, zahteva za soglasje pa mora vsebovati elemente iz tretjega odstavka 183. člena ZUJF (finančna sredstva, ustrezno zmanjševanje števila zaposlenih, argumenti, zakaj dela ni mogoče opraviti z obstoječim številom zaposlenih).

ZUJF določa, da soglasje za zaposlitev ni potrebno, če:

• gre za prevzem javnih uslužbencev, ki je posledica prenosa nalog na podlagi sprememb zakona oziroma reorganizacije,
• gre za nadomestne zaposlitve za določen čas zaradi dalj časa začasno odsotnih javnih uslužbencev, ko odsotni javni uslužbenec prejme nadomestilo plače iz sredstev, ki jih ne zagotavlja uporabnik proračuna (torej gre na primer za odsotnosti zaradi bolezni nad 30 dni, ko se odsotnemu delavcu izplačuje nadomestilo plače iz sredstev zdravstvenega zavarovanja ali odsotnost zaradi porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka), ali
• če gre za zaposlitev za določen čas zaradi predčasnega prenehanja delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas.

Pravice in obveznosti delodajalca in kandidata oziroma izbranega kandidata

V postopku zaposlitve za nadomeščanje začasno odsotnega javnega uslužbenca je kljub dejstvu, da ni potrebna javna objava in da ni potrebno soglasje pristojnega organa v skladu z ZUJF, treba upoštevati pravice in obveznosti delodajalca in kandidata oziroma izbranega kandidata, s katerim bo delodajalec sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, kot jih določa ZDR-1:

V skladu z ZDR-1 se pogodbo o zaposlitvi za določen čas sklene za omejen čas, to je čas, ki je potreben, da se delo v primerih, ki jih določa ZDR-1 v prvem odstavku 54. člena kot možne razloge za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, opravi. To pomeni, da je pogodbo o zaposlitvi za nadomeščanje začasno odsotnega javnega uslužbenca možno skleniti le za čas njegove odsotnosti, pri čemer je treba upoštevati, da soglasje po ZUJF ni potrebno, ker taka zaposlitev za delodajalca nima finančnih posledic. Oseba, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za nadomeščanje začasno odsotnega javnega uslužbenca, prejema plačo, začasno odsotni javni uslužbenec pa nadomestilo plače iz sredstev, ki jih ne zagotavlja delodajalec.

Sklepanje pogodbe o zaposlitvi za  določen čas za nadomeščanje začasno odsotnega javnega uslužbenca

Pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas za nadomeščanje začasno odsotnega javnega uslužbenca je treba upoštevati:

• pogodba o zaposlitvi za določen čas mora biti sklenjena pisno,
• pogodba o zaposlitvi za določen čas mora vsebovati mora razlog sklenitve – nadomeščanje začasno odsotnega javnega uslužbenca, pri čemer se v pogodbi praviloma navede, katerega odsotnega javnega uslužbenca zaposleni za določen čas nadomešča oziroma na katerem delovnem mestu, saj je v skladu z 31. členom ZDR-1 sestavina pogodbe o zaposlitvi tudi naziv delovnega mesta,
• pogodba o zaposlitvi za določen čas mora vsebovati mora čas trajanje pogodbe – pri nadomeščanju začasno odsotnega javnega uslužbenca se čas trajanja pogodbe opredeli tako, da se pogodba sklene za čas do vrnitve odsotnega javnega uslužbenca,
• pogodbo o zaposlitvi za določen čas mora biti sklenjena skladno z zakonom ali kolektivno pogodbo, saj se v nasprotnem primeru v skladu s 56. členom ZDR-1 šteje, da je da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, enako velja, če delavec ostane na delu po poteku časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas,
• v času trajanja delovnega razmerja za določen čas imata pogodbeni stranki – delodajalec in javni uslužbenec – enake pravice in obveznosti kot v delovnem razmerju za nedoločen čas, razen v primerih, ko ZDR-1 določa drugače (na primer sorazmerni del letnega dopusta).

V času trajanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas ima javni uslužbenec pravico do plače, povračila stroškov v zvezi z delom in do drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Glede na določbe ZSPJS in uredbe, ki ureja napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede, je treba javnega uslužbenca, zaposlenega za določen čas, tudi oceniti.

Glede letnega dopusta pa je treba upoštevati 161. člen ZDR-1, ki ureja sorazmerni del letnega dopusta, in ki določa, da ima delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. To pomeni, da mu je treba določiti število dni letnega dopusta glede na merila in kriterije v skladu s predpisom ali kolektivno pogodbo, ki velja za delodajalca, nato pa upoštevaje trajanje zaposlitve izračunati sorazmerni del letnega dopusta. Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.

V zvezi z letnim dopustom je treba opozoriti, da je zaposlenemu kljub zaposlitvi za določen čas treba omogočiti izrabo letnega dopusta. ZDR-1 namreč v 164. členu določa, da je izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, neveljavna. Neveljaven je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja, kar pa pomeni, da morajo obstajati razlog in dokazila, da zaposleni pred prenehanjem delovnega razmerja ni mogel izkoristiti letnega dopusta.

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas

Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, v skladu z 79. členom ZDR-1 preneha veljati:

• brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma
• ko je dogovorjeno delo opravljeno ali
• s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena.

Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, lahko preneha tudi pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena, če:

• se pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena, o tem sporazumeta pogodbeni stranki ali
• če nastopijo drugi razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi v skladu z ZDR-1.

Če bi pogodba o zaposlitvi prenehala  pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena, lahko delodajalec v primeru, da gre za nadomeščanje začasno odsotnega javnega uslužbenca, sklene za čas do vrnitve začasno odsotnega javnega uslužbenca novo pogodbo o zaposlitvi brez javne objave in brez soglasja pristojnega organa po ZUJF, saj v skladu s tretjo alinejo četrtega odstavka 183. člena ZUJF v takem primeru soglasje ni potrebno.

V skladu z 79. členom ZDR-1 ima delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas, ker je potekel čas, za katerega je bila sklenjena oziroma ker je bilo dogovorjeno delo opravljeno ali pa je prenehal razlog, zaradi katerega je bila sklenjena, pravico do odpravnine.

Pravice do odpravnine pa nima delavec v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas,:

• če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, in
• v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.

Ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec na zahtevo javnega uslužbenca izdati potrdilo o vrsti dela, ki ga je ta opravljal, prav tako pa mu mora vrniti vse dokumente.

V pogodbi o zaposlitvi se delavec in delodajalec v skladu s 125. členom ZDR-1 lahko dogovorita o poskusnem delu, ki lahko traja največ šest mesecev. Poskusno delo se lahko podaljša v primeru začasne odsotnosti z dela.

ZDR-1 ureja možnost poskusnega dela v času trajanje delovnega razmerja, kar pomeni, da bi bilo poskusno delo možno tudi v primeru pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Če bi bilo poskusno delo dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, je glede možnosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi in pravic po prenehanju pogodbe o zaposlitvi treba upoštevati naslednje:

• v času trajanja poskusnega dela lahko delavec redno odpove pogodbo o zaposlitvi,
• redno lahko odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu tudi delodajalec, če v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil,
• v skladu s prvim odstavkom 94. člena ZDR-1 je odpovedni rok sedem dni, če v času poskusnega dela odpove pogodbo o zaposlitvi delavec ali če jo odpove delodajalec zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela,
• delavec je v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov,
• delavec in delodajalec se lahko dogovorita o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka v skladu s 96. členom ZDR-1,
• v času trajanja poskusnega dela lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi tudi, če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave.

Glede možnosti nadomestitve začasno odsotnega javnega uslužbenca pa je treba opozoriti še na možnost nadomestitve z že zaposlenim javnim uslužbencem, pri čemer takemu javnemu uslužbencu v času trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas mirujejo pravice, obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

ZDR-1 namreč omogoča, da se lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas tudi z delavcem, ki je že zaposlen pri delodajalcu za nedoločen čas, in sicer v primerih, če gre za:

• izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas,
• nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• začasno povečan obseg dela ,
• poslovodno osebo ali prokurista,
• gre za vodilnega delavca iz 74. člena ZDR-1,
• delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo oziroma izobraževanja,
• pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano,
• delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev
• voljene ali imenovane funkcionarje ali druge delavce, ki so vezani na mandat.

Če se torej  sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas v primerih iz prve, druge, tretje, pete, šeste, osme, enajste, dvanajste in štirinajste alineje prvega odstavka 54. člena ZDR-1 z delavcem, ki je že zaposlen pri delodajalcu za nedoločen čas, v času opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi za določen čas mirujejo pravice, obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.