Zaposlovanje in delo strokovnih delavcev, ki delajo z otroki s posebnimi potrebami

Spremljevalec

Veljavna zakonodaja s področja vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami omogoča, da se otrokom s posebnimi potrebami poleg usmeritve v ustrezni vzgojno-izobraževalni program, potrebnih prilagoditev ter pripomočkov, z odločbo o usmeritvi lahko dodeli stalni ali začasni spremljevalec.

Pravno podlago za dodelitev daje Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12 in 41/17 – ZOPOPP), ki v 10. členu opredeljuje, da se težje in težko gibalno oviranim ter slepim otrokom, ki so usmerjeni v programe za predšolske otroke in izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo, lahko za izvajanje fizične pomoči v času izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela dodeli stalni ali začasni spremljevalec. Prav tako se začasni spremljevalec lahko dodeli dolgotrajno bolnim otrokom, slabovidnim otrokom oziroma otrokom z okvaro vidne funkcije, otrokom z avtističnimi motnjami in otrokom s čustvenimi in vedenjskimi motnjami na podlagi kriterijev, ki jih določi minister.

Podrobnejši kriteriji so določeni v 9. členu Pravilnika o dodatni strokovni in fizični pomoči (Uradni list RS, št. 88/13) in v Kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami št. 0073-5/2015-1 (6100) z dne 30. 6. 2015 (v nadaljevanju: Kriteriji). Spremljevalec nudi fizično pomoč otroku v času poteka vzgojnega dela v vrtcu, izvajanja obveznega in razširjenega programa osnovne šole ali izvajanja organiziranega izobraževalnega dela v srednji šoli.

Stalni spremljevalec je ob otroku ves čas, začasni spremljevalec pa nudi fizično pomoč otrokom pri vključevanju v posamezne dejavnosti vzgojnega oziroma vzgojno-izobraževalnega programa v času vzgojnega dela v vrtcu, izvajanja obveznega in razširjenega programa osnovne šole oziroma izvajanja organiziranega izobraževalnega dela v srednji šoli. Z individualiziranim programom se določi natančnejša opredelitev dejavnosti, pri katerih se bo začasna fizična pomoč izvajala.

Ali otrok potrebuje začasnega spremljevalca, presoja komisija za usmerjanje na podlagi Kriterijev.

Kriteriji za začasnega spremljevalca/pomočnika pri slabovidnih otrocih in pri otrocih z okvaro vidne funkcije

Začasni spremljevalec/pomočnik je potreben npr. pri zunajšolskih dejavnostih, na izletih in ekskurzijah, ob dnevih dejavnosti (naravoslovni, kulturni, tehniški, športni dnevi), v šoli v naravi, pri vsakodnevnih opravilih, pri praktičnem delu, laboratorijskih vajah (pri pouku kemije, fizike in biologije) ali kot pomoč pri rokovanju z informacijsko-komunikacijsko opremo.

Zmerno slabovidni otrok in otrok z okvaro vidne funkcije potrebujeta začasnega spremljevalca/pomočnika v primeru, ko še ni končan proces zdravljenja, ko je še potrebna prilagoditev na slabovidnost oz. okvaro vidne funkcije ali pri vstopu v vzgojni ali izobraževalni program.

Težko slabovidni otrok vedno potrebuje začasnega spremljevalca.

Kriteriji za začasnega spremljevalca pri dolgotrajno bolnih otrocih

Začasnega spremljevalca določimo otroku z dolgotrajno boleznijo, ko:

otrok potrebuje fizično pomoč (npr. otroci s prirojenimi srčnimi okvarami, pri katerih operativno zdravljenje ni mogoče ali pa je bila opravljena le paliativna kirurška korekcija; otroci s kardiomiopatijami in pljučno arterijsko hipertenzijo; otroci z zmanjšano pljučno funkcijo; otroci s težkimi, rezistentnimi oblikami epilepsije; otroci s težjimi motnjami strjevanja krvi);
ima otrok posebne zdravstvene potrebe in jih sam ne zmore zadovoljiti (npr. otroci z inzulinsko odvisno sladkorno boleznijo od vrtca do konca drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja; otroci z urinskimi katetri; otroci s stomami prebavil in dihal);
v izjemnih primerih tako presodi in utemelji zdravnik ustrezne subspecialnosti.

Začasni spremljevalec mora v ustrezni zdravstveni ustanovi pridobiti ustrezna dodatna znanja za izvajanje pomoči pri potrebnih postopkih in ukrepih, ki so nujni za zagotavljanje otrokovih posebnih zdravstvenih potreb.

Kriteriji za začasnega spremljevalca za otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami

Začasnega spremljevalca se lahko dodeli:

– otroku s težjimi oblikami vedenjskih motenj,

– otroku s čustvenimi motnjami in težjimi oblikami vedenjskih motenj.

Kriteriji za začasnega spremljevalca za otroke z avtističnimi motnjami

Otroci z avtističnimi motnjami so upravičeni do začasnega spremljevalca, če so opredeljeni kot otroci z avtističnimi motnjami, ki imajo zmerne ali težje primanjkljaje na področju socialne komunikacije in socialne interakcije in/ali zmerne ali težje primanjkljaje na področju vedenja, interesov in aktivnosti.

Razlika med stalnim in začasnim spremljevalcem je torej, da stalni spremljevalec spremlja otroka ves čas, začasni pa se vključuje le pri posameznih dejavnostih. Zato je delovno mesto stalnega spremljevalca sistemizirano, začasnega spremljevalca pa mora zagotoviti šola izmed svojih zaposlenih.

Kdaj in koliko časa otrok potrebuje začasno pomoč spremljevalca, ni predpisano, zato obseg določi strokovna skupina na šoli. To pomeni, da skupina v individualiziranem programu natančno opredeli, pri katerih dejavnostih se bo začasna fizična pomoč izvajala. Izhodišče je torej zagotoviti fizično pomoč, ko jo otrok potrebuje, nudijo pa mu jo lahko različni zaposleni v okviru že obstoječe kadrovske zasedbe ali preko javnih del. Edini pogoj je, da ima spremljevalec srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.

Pravilniki, ki urejajo normative in standarde, se po nivojih vzgoje in izobraževanja nekoliko razlikujejo.

V vrtcu velja, da se spremljevalec sistemizira, če fizične pomoči ni mogoče zagotoviti z že sistemizirani mi delovnimi mesti. Glede na to, da Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 27/14, 47/17 in 43/18) ne ločuje med stalnim in začasnim spremljevalcem, v vrtcih spremljevalce večinoma sistemizirajo, le da so stalni spremljevalci ob otroku ves čas bivanja v vrtcu, začasni pa večinoma za le za nekaj ur, odvisno od tega, kaj predlaga strokovna komisija vrtcu za posameznega otroka.

V osnovnih šolah in v srednjih šolah se sistemizirajo le stalni spremljevalci.

Naloge stalnega spremljevalca niso nikjer natančno določene. Kot okvir za delo spremljevalca gibalno oviranemu otroku se uporabljajo naloge, ki so bile pred leti oblikovane v CIRIUS Kamnik.

Naloge, vezane na pomoč pri gibanju

prevzem otroka oziroma mladostnika, fizična pomoč pri prihodu in odhodu iz šole;
namestitev in prilagoditev otroka oziroma mladostnika (nameščanje na stol, tricikel, hoduljo, bergle, voziček, dvigovanje, prenašanje, prelaganje, posedanje, vstajanje, spremljanje, pomoč pri hoji);
namestitev in prilagoditev delovnega okolja (miza, stol, delovni pripomočki …);
fizična pomoč pri vključevanju v športne, kulturne, naravoslovne dejavnosti, šolo v naravi, tabore (če učenec potrebuje prevoz, se ta zagotovi po zgoraj napisanih pogojih);
pomoč pri uporabi ortotskih in ortopedskih pripomočkov;
pomoč pri prenašanju šolskih potrebščin;
pomoč pri prehodu iz razreda v razred.

Naloge, vezane na pomoč pri osnovnih življenjskih aktivnostih

pomoč pri osebni higieni;
slačenje, oblačenje, obuvanje;
pomoč pri izločanju in odvajanju;
pomoč pri hranjenju in pitju;
pomoč pri aplikaciji zdravil po navodilih in pomoč pri izvajanju drugih terapij;
spremljevalec naj nujno upošteva zasebnost in intimnost otrok oziroma mladostnikov, svoje delo naj opravlja etično.

Naloge, vezane na neposredno delo v vzgojno-izobraževalnem procesu

priprava pripomočkov za šolsko delo pred, med in po pouku (matematika-geometrija, likovna umetnost, tehnika, gospodinjstvo, fizika, kemija, jeziki, šport);
pomoč pri zapisu učne snovi v zvezke, delovne liste, kadar je potrebno ter pri zapisovanju učenčevih odgovorov pri pisnem preverjanju znanja;
pomoč pri uporabi računalnika;
pomoč pri pripravi didaktičnih pripomočkov;
pomoč pri pisanju nalog v šoli, v primeru bolezni pa tudi doma;
sodeluje pri interesnih dejavnostih, v katere je vključen otrok oziroma mladostnik.

Ostale naloge

v primeru bolezni otroka oziroma mladostnika ali daljše odsotnosti vzdržuje stik s šolo, obiskuje otroka v bolnišnici ali na domu;
sodeluje pri interesnih dejavnostih, v katere je v okviru šol vključen ta otrok oziroma mladostnik;
sodeluje in se povezuje s pedagoškimi in svetovalnimi delavci ter starši, je enakovreden član timskih sestankov;
redno izobraževanje in usposabljanje, ki omogoča kvalitetno, etično in odgovorno opravljanje dela;
za dopolnitev svojih delovnih obveznosti oziroma v času odsotnosti otroka oziroma mladostnika lahko opravlja tudi naslednja dela:
- pomoč pri jutranjem varstvu,
- pomoč in sodelovanje pri interesnih dejavnostih,
- spremstvo za druge učence.

Slepim otrokom dodatno strokovno tiflopedagoško pomoč nudijo strokovni delavci Centra IRIS (nekdanji Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana), ki sodelujejo pri pripravi individualiziranega programa, ki vsebujejo tudi izhodišča za delo spremljevalca.

Število stalnih spremljevalcev, zapisanih v odločbah o usmeritvi, je v zadnjih letih nekoliko upadlo, medtem ko število začasnih spremljevalcev narašča, predvsem v osnovnih šolah.

Stalni in začasni spremljevalci v osnovnih šolah po odločbah o usmeritvi:

2015/2016		2016/2017		2017/2018
Stalni	Začasni	Stalni	Začasni	Stalni	Začasni
173	116	161	208	150	320

Stalni in začasni spremljevalci v srednjih šolah po odločbah o usmeritvi:

2015/2016		2016/2017		2017/2018
Stalni	Začasni	Stalni	Začasni	Stalni	Začasni
48	19	49	15	50	22

Vir: MIZŠ, stanje na dan 30. 9. v posameznem šolskem letu

V novem ZUOPP-1 stalni spremljevalec ni več predviden v prilagojenih izobraževalnih programih (razen za gibalno ovirane, kjer je spremljevalec vezan na oddelek), kar povzroča precej težav. Brez spremembe zakona drugačna ureditev ni možna, zato bo ministrstvo do takrat še naprej prisluhnilo osnovnim šolam in jim pomagalo individualno. Enako velja za otroke, ki ogrožajo sebe ali druge, za najmlajše z inzulinskimi črpalkami ter za otroke s hujšimi zdravstvenimi težavami. V srednjih šolah izjem ni.

Varuh negovalec

Varuh negovalec opravlja delo v Posebnem programu vzgoje in izobraževanja ter v vzgojnih programih. Sistemiziran je v skladu s Pravilnikom o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 59/07, 70/08, 5/11, 56/14, 66/15 in 47/17) na podlagi števila vključenih otrok, približno na vsakih 15 otrok ali mladostnikov, dodatno delovno mesto se odobri na vsakih 6 težje ali težko gibalno oviranih otrok.

Njegovo delo je podobno delu spremljevalca, vendar so v te programe vključeni zahtevnejši otroci s težjimi motnjami.

Tudi njegove naloge niso natančnejše opredeljene, večinoma gre za:

pomoč pri osnovnih življenjskih aktivnostih (osebna higiena in urejanje, oblačenje, slačenje, obuvanje in sezuvanje …),
pomoč pri prehranjevanju in pitju,
pomoč pri pripravi prostora in materiala pri samokateterizaciji, stiskanju mehurja, pomoč pri odvajanju blata,
namestitev otrok v fiziološki ali terapevtski položaj po navodilih zdravnika, medicinske sestre, presedanje, dvigovanje, prenašanje, obračanje, spremljanje, pomoč pri hoji, fizična pomoč,
namestitev otroka (nameščanje na stol, hoduljo, bergle, voziček, dvigovanje, prenašanje, prelaganje, presedanje, vstajanje, pomoč pri hoji), pomoč pri uporabi ortopedskih in drugih pripomočkov,
navajanje otrok na samostojno izvajanje osnovnih življenjskih aktivnosti in utrjevanje higienskih navad,
pomoč medicinskemu osebju pri razdeljevanju zdravil in izvajanju drugih terapij,
opazovanje zdravstvenega stanja otrok in obveščanje medicinskega osebja v zvezi s tem,
spremstvo otroka,
priprava oddelka (pomoč pri urejanju bivalnega prostora, vzdrževanje higiene – tudi razkuževanje) in drugo.

Asistent

Asistent je bilo v šolskem letu 2017/18 projektno delovno mesto, ki ga je vrtcem in šolam s sredstvi evropske kohezijske politike zagotovilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju: MIZŠ). Na podlagi javnega razpisa je bilo namreč zaposlenih 200 asistentov v pomoč pri delu z otroki s posebnimi potrebami.

Šlo je za odgovor na to, da so vsebine na posameznih področjih dela z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami bistveno drugačne od tistih za otroke in mladostnike, ki nimajo posebnih potreb, saj je potrebno vzgojo in izobraževanje prilagoditi specifičnim lastnostim posameznih skupin otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, kot tudi posebnostim posameznih vzgojno-izobraževalnih programov in vzgojno izobraževalnih zavodov, kjer se ti programi izvajajo. Za zagotovitev uspešnosti ciljev in rezultatov ukrepov je nujno zagotoviti nove oblike pomoči, ki nadgrajujejo delo stalnih in začasnih spremljevalcev.

V Sektorju za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami na MIZŠ namreč ugotavljamo, da bi tudi druge skupine otrok s posebnimi potrebami potrebovale pomoč, ki ni le fizična pomoč, ampak otrok potrebuje osebo, ki je v času pouka ob njem, ki mu lahko zaupa, mu daje občutek varnosti. Na ta način veliko lažje funkcionirajo predvsem otroci z avtističnimi motnjami, otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, dolgotrajno bolni otroci in otroci, ki imajo več motenj.

Dober pokazatelj potreb po tovrstni pomoči je naraščanje potreb po začasnih spremljevalcih, ki so trenutno edina zakonska možnost.

Asistent otroku s posebnimi potrebami ni bil strokovni delavec, vendar se je vključeval v vse procese in delovne naloge, povezane z otrokom s posebnimi potrebami, da se je zagotovila kakovostna, razvojno-procesna in predvsem celostna obravnava otroka. Dela in naloge asistenta otroku s posebnimi potrebami, kot so jih navedli prijavitelji na razpis, so bile med drugimi naslednje:

spodbuja otroka s posebnimi potrebami k vzpostavljanju stika z drugimi otroki,
po potrebi je posrednik pri navezovanju stikov otroka s posebnimi potrebami z vrstniki,
spodbuja vključevanje otroka s posebnimi potrebami v skupino med dejavnostmi in v prosti igri,
spremlja otroka pri vključevanju v obogatitvene, nadstandardne ali druge dejavnosti,
ustrezno se odziva na posebne potrebe otroka tako, da je s tem pozitiven vzor za vrstnike,
spodbuja ustrezno odzivanje vrstnikov do otroka s posebnimi potrebami,
zagotavlja otroku s posebnimi potrebami dovolj časa za neverbalni odziv in spodbuja čim več verbalnega odzivanja,
je model otroku za uporabo nadomestne komunikacije v situacijah, ko otrok ne zmore verbalno sporočiti svoje potrebe, želje …
zagotavlja strpnost v komunikaciji,
po potrebi nudi otroku fizično pomoč, kjer jo potrebuje,
zagotavlja otroku vmesne odmore ali umik iz skupine vedno in povsod, ko to otrok potrebuje,
otroku po potrebi nudi pomoč pri rutinskih dejavnostih (hranjenje, skrb za higieno in zase),
pomaga otroku pri vključevanju in sodelovanju v vseh dejavnostih v oddelku in izven oddelka ter ga k temu usmerja, spodbuja, motivira,
po potrebi nudi otroku individualno podporo in pomoč pri prilagajanju na spremembe, pri prehodih iz dejavnosti v dejavnost, iz prostora v prostor,
otroku in njegovim vrstnikom je model in spodbuda pri učenju komunikacije in razvoju igre, socialne interakcije,
sodeluje pri načrtovanju, spremljanju in evalviranju dela oz. individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami,
sodeluje pri načrtovanju, evalvairanju in izvajanju dela z vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice ali učiteljem v smislu, da opredeli lasten prispevek in vlogo pri izvajanju dejavnosti z otrokom s posebnimi potrebami,
otroka spremlja na sprehodih,
skrbi za otrokovo lastno varnost in varnost drugih otrok,
upošteva navodila vzgojiteljice, učitelja, izvajalk dodatne strokovne pomoči in članov strokovne skupine.

O projektu in nalogah so vrtci in šole poročali v trimesečnih obdobjih. MIZŠ bo v skladu z možnostmi pripravilo izhodišča za sistemsko ureditev dela asistenta, pomočnika ozioma kakorkoli ga bomo poimenovali. Vsekakor je bil velik odziv vrtcev in šol na omenjeni razpis dober pokazatelj, da otroci s posebnimi potrebami in z njimi vrtci in šole ne potrebujejo več le fizične pomoči, temveč pomočnike z nekaterimi dodatnimi znanji. Na MIZŠ zato že deluje delovna skupina, ki bo pripravila izhodišča za novo opredelitev del in nalog vseh treh delovnih mest.

Izbira ustreznega kandidata in sklepanje pogodbe o zaposlitvi spremljevalca

V postopku izbire ravnatelj izbere ustreznega kandidata, ki mora imeti srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo. Priporočeno je, da pred izbiro ustreznega kandidata, dobro poznamo potrebe otroka in izberemo ustrezno smer izobrazbe (pedagoško, zdravstveno), predvsem pa človeka z empatijo do otrok s posebnimi potrebami. Priporočeno je, da opravimo tudi pogovor s starši otroka.

MIZŠ je vrtce in šole pred časom tudi obvestilo, da na podlagi drugega odstavka v povezavi s tretjim odstavkom 55. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US; v nadaljevanju: ZDR-1) delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti. Izjema so primeri, ki jih določa ZDR-1 oziroma drug zakon (med te pa ne sodi delo na delovnih mestih spremljevalcev ali varuhov negovalcev).

MIZŠ je zato predlagalo, da vrtci in šole sklepajo s spremljevalci in varuhi negovalci pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, razen v primerih, ko izobraževanje otroka ne bo trajalo več kot dve leti. V tem primeru je predlagalo sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas na podlagi prve alineje prvega odstavka 54. člena ZDR-1.

Usposabljanje spremljevalcev in varuhov negovalcev ter strokovna podpora

Ravnatelj mora poskrbeti, da se tudi spremljevalci in varuhi negovalci redno usposabljajo na področju dela z otroki s posebnimi potrebami. Pri strokovnih dilemah se lahko obrnejo na strokovne centre, ki so predstavljeni na spletni strani ministrstva: http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/izobrazevanje_otrok_s_posebnimi_potrebami/gradiva/

Posebej za otroke s sladkorno boleznijo pa je MIZŠ že pred nekaj leti zaprosilo za mnenje Ministrstvo za zdravje. Prejeli smo odgovor Razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo, v katerem je bil med ostalim zapisan predlog, da se poenoti dolžnost in odgovornost učitelja/spremljevalca z dolžnostjo in odgovornostjo starša, saj sta oba tako imenovana laična sodelavca pri obravnavi oziroma vodenju in spremljanju dolgotrajno bolnega otroka. Za starše in za delavce vrtca ali šole je treba s strani zdravstvenih ustanov organizirati ustrezno izobraževanje, ki bo jim pomagalo pri nudenju pomoči otroku. Potrebno izobraževanje pripravi zdravstvena ustanova, kjer se dolgotrajno bolan otrok večinsko vodi.

V nadaljevanju so povzeti naslednji koraki, ki smo jih zapisali na MIZŠ ter uskladili z Ministrstvom za zdravje in so potrebni za ureditev pomoči dolgotrajno bolnim otrokom:

Šola v dogovoru s starši otroka določi delavca, ki bo po potrebi poskrbel za otroka in mu nudil pomoč (v primeru otroka s sladkorno boleznijo: preverjanje nivoja inzulina na inzulinski črpalki, skrb za uživanje predvidenega števila dietnih obrokov, dajanje ustrezne medikamentozne terapije ipd.)
Šola zagotovi udeležbo strokovnega delavca oziroma spremljevalca pri različnih oblikah izobraževanja, ki jih za laike organizirajo zdravstvene ustanove.
V primeru nepričakovanih zdravstvenih težav oziroma stisk, se šola poveže z najbližjo zdravstveno institucijo ali pokliče nujno medicinsko pomoč.

Vrtcem in šolam je lahko v pomoč tudi dokument z naslovom Priporočila za ukrepanje v vrtcu ob nujnih stanjih in nenadno nastalih bolezenskih znakih, ki se nahaja na spletni strani MIZŠ: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vrtci/pdf/Priporocila_ukrepanje_nujna_stanja_18_6_12.pd

Tolmač slovenskega znakovnega jezika

Gluhi in naglušni učenci in dijaki se lahko po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12 in 41/17 – ZOPOPP; v nadaljevanju ZUOPP-1) usmerijo v:

izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo,
prilagojene izobraževalne programe.

Prilagojeni izobraževalni program osnovne šole za gluhe in naglušne izvajajo Center za sluh in govor Maribor, Center za komunikacijo, sluh in govor Portorož in Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana (ZGNL). Vsi trije zavodi zagotavljajo tudi dodatno strokovno pomoč gluhim in naglušnim v rednih šolah.

Pravico do tolmača v slovenskem izobraževalnem sistemu ureja ZUOPP-1 in Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS št. 88/13).

ZUOPP-1, ki se je začel uporabljati 1. septembra 2013, v 30. členu opredeljuje, da se gluhim in naglušnim, ki se sporazumevajo v slovenskem znakovnem jeziku, prizna pravica do tolmača slovenskega znakovnega jezika v vseh vzgojno-izobraževalnih programih.

Določilo je v zakon vneseno z amandmajem, zato sistemske rešitve vnaprej niso bile pripravljene. Ob predpostavki, da v prilagojenih programih za gluhe in naglušne učitelji znajo in uporabljajo slovenski znakovni jezik, so bile v Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami vnesene le določbe za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo.

Omenjeni pravilnik v 8. členu določa, da se pravica do tolmača slovenskega znakovnega jezika prizna na podlagi strokovnega mnenja z odločbo o usmeritvi:

gluhim in naglušnim otrokom, ki se sporazumevajo v slovenskem znakovnem jeziku,
tolmačenje se izvaja v okviru dodatne strokovne pomoči za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj.

Šolski sistem za zdaj delovnega mesta tolmač slovenskega znakovnega jezika ne pozna, kot pogoj za opravljanje dela je znanje slovenskega znakovnega jezika opredeljeno le v ZGNL, kjer izvajajo prilagojene programe za gluhe in naglušne.

V šolskem letu 2014/2015 so bili v treh osnovnih šolah štiri učenke in učenci, ki so potrebovali tolmača. Na pobudo MIZŠ smo skupaj s šolami, starši otrok, tolmači, ki so jih z Liste tolmačev izbrale šole, Združenjem tolmačev za slovenski znakovni jezik ter Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije pretehtali možne, hitre in racionalne rešitve, da bi tem otrokom zagotovili pomoč tolmača. Sprejet je bil dogovor, da ministrstvo zagotovi sredstva za izvedbo ur tolmačenja, pri čemer smo upoštevali število ur na teden, ki so ga predlagale šole. Strokovne skupine na šolah so v okviru dogovorjenih ur v individualiziranem programu za vsakega posameznega otroka opredelile, pri katerih predmetih, koliko časa dnevno in ob katerih dnevih bo otrok pri pouku potreboval tolmača. V prisotnosti tolmača so tudi učitelji prilagodili podajanje snovi.

Ob koncu šolskega leta so šole pripravile evalvacijo o delu z otroki in sodelovanju učiteljev s tolmači. Vse so ugotovile, da je bilo delo s tolmači v razredu otrokom v korist, da bi potrebovali več ur in da so otroci bolj napredovali, če je bil tolmač pedagoški delavec.

MIZŠ je sledilo evalvacijam šol in ZGNL ter Centru za sluh in govor Maribor odobrilo dodatna delovna mesta strokovnih delavcev z nalogami tolmačenja.

Vsak od vključenih gluhih učencev in dijakov pri pouku dobi toliko ur tolmačenja, kot jih potrebuje, saj imajo zdaj na voljo pol delovnega časa strokovnega delavca za vsakega otroka, poleg tega ti zaposleni, ki imajo ustrezna strokovna znanja lahko pomagajo pri ustvarjanju podpornega okolja v šoli (delo z učitelji, drugimi otroki, starši) in pri razvoju in osveščanju o pomenu slovenskega znakovnega jezika. V okviru zavoda, ki dela z gluhimi in naglušnimi, imajo ti strokovni delavci tudi možnost svojega strokovnega izobraževanja in usposabljanja.

Pravico do tolmača lahko otrok ali mladostnik s posebnimi potrebami uveljavlja tako, da starši ali šola, pa tudi mladostnik, starejši od 15 let, poda zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja, kjer navede željo po tolmaču. Ko je odločba izdana in je pravica do tolmača opredeljena v strokovnem mnenju, je ta obveza za šolo obvezujoča.

Šola se v takem primeru poveže z enim od treh zavodov za gluhe in naglušne ter dogovori za nudenje pomoči tolmača.

VIRI:

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12 in 41/17 – ZOPOPP),
Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US),
Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči (Uradni list RS, št. 88/13),
Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami št. 0073-5/2015-1 (6100) z dne 30. 6. 2015,
Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 59/07, 70/08, 5/11, 56/14, 66/15 in 47/17)
Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 27/14, 47/17 in 43/18)
Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 57/07, 65/08, 99/10, 51/14, 64/15 in 47/17),
Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (Uradni list RS, št. 62/10, 99/10, 47/17 in 30/18).