Vprašanje:

Delavka je v našem vrtcu do 31. 8. 2022 zaposlena kot vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja in ji je določen 22. plačni razred. Delavka je razporejena v začetni plačni razred delovnega mesta, ker še nima napredovanj v plačne razrede.

S 1. 9. 2022 bomo delavko zaposlili na delovno mesto spremljevalca gibalno oviranega otroka, za katero je določen začetni plačni razred 20. pl. r.. Kateri plačni razred delavki pripada pri prerazporeditvi na drugo delovno mesto?

Odgovor:

ZSPJS v prvem odstavku 19. člena določa, da se javnega uslužbenca ob zaposlitvi, premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv uvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto, za katerega je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje, oziroma na katerega je bil premeščen oziroma v plačni razred, v katerega je uvrščen naziv, v katerega je imenovan.

Prvi odstavek 20. člena ZSPJS pa določa, da če je javni uslužbenec premeščen na drugo delovno mesto oziroma je sklenil pogodbo o zaposlitvi o delu na drugem delovnem mestu v nižjem ali istem tarifnem razredu, obdrži število plačnih razredov napredovanja, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, razen če pristojni organ ugotovi, da na prejšnjem delovnem mestu ni dosegal pričakovanih delovnih rezultatov (razlog nesposobnosti) ali da plačni razredi za napredovanje na prejšnjem delovnem mestu niso bili doseženi v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Ohranitev plačnih razredov napredovanja je možna pri istem ali drugem delodajalcu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah.

Iz vprašanja izhaja, da javna uslužbenka še ni napredovala, bo pa sklenila pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto v istem tarifnem razredu (V.) v različnih plačnih podskupinah (iz D03 v J03). Glede na navedeno se jo ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi na podlagi prvega odstavka 19. člena ZSPJS uvrsti v izhodiščni plačni razred delovnega mesta (20. PR), saj nima napredovanj, ki bi jih bilo možno upoštevati, če bi bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 20. člena ZSPJS.

Delodajalec pa lahko razmisli o možnosti iz drugega odstavka 19. člena ZSPJS, ki omogoča višjo uvrstitev za največ 5 PR od izhodišča na podlagi soglasja pristojnega organa in v primerih, če obstajajo utemeljeni razlogi.