Kako izbrati ustrezen stil vodenja?

Avtokratsko vodenje

Značilnosti:

visoka usmerjenost v organiziranje,
nizka usmerjenost v odnose z zaposlenimi.

Vloga ravnatelja: avtonomno določa cilje in načina izvajanja nalog.

Avtoriteta pomeni moč, pravico presojanja in »ukazovanja«. Formalna avtoriteta vodje izhaja iz njegovega položaja. Za učinkovito vodenje pa je pomembnejša neformalna avtoriteta, ki izhaja iz njegovih osebnostnih lastnosti, karizme in strokovnosti. Neformalne avtoritete ima vodja toliko, kot mu jo zaposleni priznajo.

Vedenje ravnatelja:

daje veliko navodil,
načrtuje delovne naloge,
daje natančna navodila in postopke za opravljanje nalog,
vnaprej določa kontrolne točke,
preverja rezultate.

Komunikacija z zaposlenimi:

veliko govori in malo posluša,
na vprašanja kratko odgovarja,
natančno razloži potek dela, ki ga tudi dobro pozna,
pogosto komunicira v pisni obliki.

Učinkovitost:

v kriznih situacijah,
kadar imajo sodelavci malo znanj in izkušenj (novinci),
pri šibki motivaciji zaposlenih,
pri zelo strukturiranih nalogah.

Neučinkovitost:

demotivira zaposlene z veliko znanja in izkušenj.

Vodenje z delegiranjem

Značilnosti:

nizka usmerjenost v organiziranje,
nizka usmerjenost v odnose s sodelavci.

Vloga ravnatelja: delegira delovne naloge, ki so prilagojene sposobnostim sodelavcev.

Vedenje ravnatelja:

določi cilje delovanja,
definira kontrolne točke, ki so manj pogoste,
jasno opredeli kriterije vrednotenja dela,
sodelavcem prepusti, da sami izberejo način delovanja,
pomaga indirektno npr. z informacijami in oporo,
izraža zaupanje.
rezultate ocenjuje skupaj z zaposlenimi.

Učinkovitost:

povečanje pristojnosti zaposlenih,
razvoj stroke,
povečanje motiviranosti in lojalnosti zaposlenih,
večja učinkovitost,
bolje opravljeno delo,
izboljšanje pregleda in kontrole,
manj stresa za ravnatelja,
sprejemanje boljših in hitrejših odločitev na pravem mestu,
optimalna uporaba kapacitet,
izboljšanje organizacijske kulture v izobraževalni instituciji.

Učinkovito delegiranje pa zahteva od ravnatelja:

razumevanje in znanje o nalogah,
izkušnje pri izpolnjevanju nalog,
poznavanje področij in tehnik delegiranja,
pozitivni odnos do delegiranja,
razumevanje človeške narave.

Namen delegiranja vsekakor ni, da bi se ravnatelj izognil neprijetnim ali dolgočasnim nalogam, niti preobremenitev zaposlenih zaradi videza svoje prekomerne zaposlenosti, temveč da spodbuja sodelavce k strokovnemu napredovanju in osebnostnemu razvoju. Z uspešnim opravljanjem novih in zahtevnejših nalog postajajo bolj samostojni, odgovorni in suvereni.

Neučinkovitost:

v kriznih obdobjih,
pri zelo strukturiranem delu.

Mnogo ravnateljev se v zvezi z delegiranjem nalog sooča s številnimi ovirami:

»Preden sodelavcu razložim potek naloge, jo opravim sam.«

»Nase se najlaže zanesem.«

»Sodelavec bo še bolj nezadovoljen, če bo dobil dodatno nalogo.«

»Vsi na šoli so preobremenjeni, dodatnega dela ne bodo zmogli.«

»To znam narediti samo jaz!«

» Enostavno nimam ‘srečne roke’ pri izboru ustreznega človeka za prevzem naloge.«

»Če sodelavec prvič ne naredi dobro, mu nalogo vzamem.«

Ne pozabite, da ste vodja, ne pa izvajalec vseh nalog! Vaša naloga je organizirati delo zaposlenih, da dosežete zastavljene cilje. Probleme morate razvrstiti po prioritetah in ločiti pomembno od nepomembnega.

Izhajajte vedno iz operativnih nalog, ki jih resnično morajo opraviti vaši zaposleni. Mednje sodijo tudi odpravljanje napak in reševanje problemov, za kar naj postanejo tudi odgovorni. Prepričajte se, ali so primerno usposobljeni in jim po potrebi pomagajte. Vsekakor pa jim dajte priložnost, da sami opravijo delo, za katero so plačani.

Obrazci, vzorci, preglednice

V kategoriji OBRAZCI, VZORCI, PREGLEDNICE/ORGANIZACIJA IN VODENJE ZAVODA/VODENJE IN KOMUNIKACIJA lahko najdete:

– Vprašalnik o delegiranju nalog

– Postopkovnik za delegiranje nalog.

Demokratično vodenje

Značilnosti:

nizka usmerjenost v organiziranje,
visoka usmerjenost v odnose s sodelavci.

Vloga ravnatelja: spodbuja zaposlene za medsebojno sodelovanje pri odločitvah in ustvarjanju idej pri reševanju problemov.

Vedenje ravnatelja:

analizira situacije in zaposlenim svetuje,
nudi pomoč pri reševanju problemov,
posluša in upošteva predloge zaposlenih,
ustvarja harmonično in ustvarjalno delovno vzdušje,
z zaposlenimi sodeluje na istem nivoju,
odločitve sprejema vodja ali skupina.

Učinkovitost:

vodenje odgovornih, izobraženih in usposobljenih sodelavcev,
kadar zaposleni spoštujejo dogovore,
učinkovita porazdelitev odločitev,
kadar imajo zaposleni dovolj znanj in izkušenj, primanjkuje pa jim samozavesti ali motivacije in potrebujejo spodbudo vodje.

Neučinkovitost:

v kriznih obdobjih,
neizkušeni zaposleni.

Prepričevalno vodenje

Značilnosti:

visoka usmerjenost v organiziranje,
visoka usmerjenost v odnose z zaposlenimi.

Vloga ravnatelja: s prepričevanjem aktivira zaposlene za opravljanje nalog.

Vedenje ravnatelja:

sprejema odločitve,
navdušuje zaposlene in jim izraža zaupanje,
samostojno vodi celotni proces od pobud do povratne
informacije,nagrajuje uspehe.

Komuniciranje z zaposlenimi:

veliko govori,
postavlja se v ospredje, želi biti zgled,
izpostavlja svoje ideje, prepričanja in vrednote,
spodbuja spraševanje in odgovarja,
preverja razumevanje.

Učinkovitost:

kadar so zaposleni motivirani, nimajo pa dovolj znanja in izkušenj in potrebujejo vodenje in usmerjanje,
na začetku kariere zaposlenih,
če je vodja iskren in ne manipulira,
če vodja omogoča oblikovanje skupine in spodbuja projektno delo.

Neučinkovitost: