Objavljen je nov Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, ki se začne uporabljati s 1. 9. 2023

Natisni

V Uradnem listu št. 74/2023 z dne 7. 7. 2023 je objavljen Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, uporabljati se začne 1. septembra 2023.

Predlagane so sledeče bistvene spremembe:

I. V 3. členu se v prvem odstavku prva alineja spremeni tako, da se glasi:

»– učitelj, član predmetne komisije za matematiko, slovenščino in tuji jezik, za 3 ure,«.

Druga alineja se črta.

Dosedanja tretja alineja postane druga alineja.

Obrazložitev: Sprememba člena določa, da se zmanjšana učna obveznost za člana predmetne komisije za tuj jezik izenači z učno obveznostjo članov predmetnih komisij za matematiko in slovenščino.

II. 4. člen se spremeni tako, da se glasi:

»4. člen

(drugi učitelj v 1. razredu)

Obseg ur pouka za drugega učitelja se določi glede na število učencev v posameznem oddelku 1. razreda, in sicer:

– 15 do 23 učencev 10 ur,

– 24 do 28 učencev 15 ur.

Obseg ur pouka za drugega učitelja v oddelku 1. razreda, v katerega so vključeni najmanj trije učenci Romi, se določi glede na število učencev, in sicer:

– 10 do 14 učencev 15 ur,

– 15 do 21 učencev 20 ur.

Drugi učitelj se vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu 10 ur, če je v kombiniranem oddelku iz dveh razredov najmanj 12 učencev, v kombiniranem oddelku z učenci iz treh in več razredov pa 10 učencev.

Obseg ur pouka za drugega učitelja v kombiniranem oddelku, v katerega so vključeni najmanj trije učenci Romi, se določi glede na število učencev, in sicer:

– do 8 učencev 10 ur,

– 9 do 13 učencev 15 ur,

– 14 in več učencev 20 ur.

V osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju Slovenske Istre se drugi učitelj vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu 11 ur, če je v oddelku 1. razreda 15 do 23 učencev.«.

III. »Mentorju se za obdobje, določeno za izvajanje mentorskega dela s pripravnikom ali z drugim strokovnim delavcem, ki se pripravlja za opravljanje strokovnega izpita v skladu s pravilnikom, ki ureja strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, določijo štiri mentorske ure na teden.«.

Obrazložitev: Nov člen natančneje opredeljuje pogoje za mentorje kandidatom za strokovni izpit.

IV. Besedilo 6. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Ravnatelj osnovne šole, ravnatelj, ki opravlja funkcijo direktorja, in ravnatelj organizacijske enote v šolah s 5 in več oddelki v okviru delovne obveznosti nima učne obveznosti.

Med učno obveznost, ki jo ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spadajo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 40. člena tega pravilnika, razen ur jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spada svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.

Tedenska učna obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela ravnatelja se določi v skladu z naslednjimi merili:

Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko ravnatelj tedensko še največ za 5 ur povečano učno obveznost. Med učno obveznost, ki jo ravnatelj lahko opravi v okviru povečane učne obveznosti, spada le pouk obveznih oziroma izbirnih predmetov. Ure pouka, ki jih opravi ravnatelj nad predpisano učno obveznostjo, se določijo v pogodbi o zaposlitvi.

Osnova za določitev učne obveznosti ravnatelja so čisti in kombinirani oddelki, bolnišnični oddelki, oddelki podaljšanega bivanja in oddelki predšolske vzgoje.«.

Obrazložitev: Ravnatelj opravlja pedagoško in poslovodno funkcijo vodenja šole ali zavoda. Ravnatelji manjših šol ali zavodov imajo predpisano obveznost opravljanja pedagoškega dela v okviru delovne obveznosti, pri čemer se število ur učne obveznosti določi glede na število oddelkov, ki je manjše kot v doslej veljavnem pravilniku. S spremembo tega člena se tako dodatno razbremeni ravnatelje pedagoške obveznosti in jim s tem omogoči več časa za opravljanje nalog pedagoškega in poslovnega vodenja šole.

V. Besedilo 7. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja v osnovni šoli z 12 oddelki. Drugega pomočnika ravnatelja lahko ravnatelj imenuje pri 32 oddelkih, tretjega pa pri 52 oddelkih. Na eno delovno mesto pomočnika ravnatelja ravnatelj ne more imenovati več oseb.

Pomočnik ravnatelja ima v okviru delovne obveznosti določeno učno obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela. Med učno obveznost, ki jo pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spadajo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 40. člena tega pravilnika, razen ur jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spada svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.

Tedenska učna obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela pomočnika ravnatelja se določi v skladu z naslednjimi merili:

Če ima osnovna šola dva ali več pomočnikov ravnatelja, lahko ravnatelj skupno število ur učne obveznosti oziroma obveznosti drugega strokovnega dela med pomočnike razporedi tudi drugače, kot določajo merila, vendar posameznemu ne manj, kot je določeno za 30 oddelkov.

V osnovni šoli, ki je organizacijska enota in ima najmanj 14 oddelkov, ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja. Njegova učna obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela se določi v skladu z naslednjimi merili:

Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko pomočnik ravnatelja tedensko še največ za 5 ur povečano učno obveznost.

Osnova za sistemiziranje delovnega mesta pomočnika ravnatelja in za določitev njegove učne obveznosti so čisti in kombinirani oddelki, bolnišnični oddelki in oddelki podaljšanega bivanja.«.

Obrazložitev: Podobno kot v 6. členu, je glavni namen spremembe tega člena razbremenitev pedagoške obveznosti pomočnikov ravnateljev. Na ta način bodo imeli pomočniki ravnateljev več časa za opravljanje vodstvenih nalog ter pomoč ravnatelju.

VI. Besedilo 8. člena se spremeni tako, da se glasi:

»V osnovni šoli z 20 oddelki se sistemizira 1 delovno mesto svetovalnega delavca, v šoli z večjim oziroma manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu.

Šola dodatno sistemizira delovno mesto svetovalnega delavca glede na število učencev v skladu z naslednjimi merili:

Skupni delež svetovalnega delavca ne sme biti manjši od 0,50 delovnega mesta.«.

Obrazložitev: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), sedaj Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI), je 5. oktobra 2021 sprejelo sklep, da se zaradi močno povečanih potreb po izvajanju preventivnih dejavnosti svetovalnih delavcev, ki so nastale v času epidemije Covid-19 v osnovnih šolah in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebam (v nadaljevanju: zavod), sistemizira dodatna delovna mesta svetovalnih delavcev. Sklep je veljal samo za šolsko leto 2020/21. Glede na nespremenjene okoliščine in povečanje problematike tako duševnega zdravja otrok kot tudi socialne problematike je MIZŠ veljavnost sklepa podaljšalo do 31. 8. 2023.

Analize spremljanja učinkov izobraževanja na daljavo za preteklo šolsko leto so pokazale povečano stopnjo psihosocialne obremenitve otrok, učencev in dijakov zaradi spremenjene oblike izvajanja pedagoškega dela (pouk na daljavo) in zaradi vzpostavljanja novih odnosov med družinskimi člani. To je narekovalo dodatne preventivne in kurativne ukrepe, ki jih zagotavljajo šolske svetovalne službe.

Osnovne šole in zavodi so na osnovi Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole in sklepa o nujnih kadrovskih ukrepih za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov sistemizirale skupaj 826 delovnih mest svetovalnih delavcev. Na osnovi Sklepa o povečanih potrebah pri izvajanju preventivni dejavnostih je bilo sistemizirano 212 delovnih mest, in sicer: 188 na osnovnih šolah, 18,5 na osnovnih šolah s prilagojenim programom in 5,8 v zavodih.

MVI je ob sodelovanju sindikata SVIZ v aprilu pripravil predlog novih pravilnikov, ki bodo urejali področje sistemiziranje delovnih mest za vsa področja delovanja osnovne šole. Med drugim se na novo ureja tudi sistemiziranje na področju svetovalnega dela. Predlagana nova rešitev povzema dobro in učinkovito prakso obstoječe normativne ureditve. Novi normativi za svetovalne delavce upoštevajo tako število oddelkov kot tudi število učencev, oboje v razmerju 50:50 procentov.

Sprememba metodologije za določitev sistemiziranih delovnih mest svetovalnega delavca pomeni izenačitev števila svetovalnih delavcev v šolah s trenutnim veljavnim stanjem delovnih mest skupaj s specifikami.

V skladu s predlagano spremembo normativa je izhodišče za določitev obsega sistemiziranega delovnega mesta svetovalnega delavca 300 učencev in 16 oddelkov (brez oddelkov podaljšanega bivanja). Sprememba bo tudi omogočila, da v sistemu ostajajo vsi svetovalni delavci, tudi tisti, ki so bili zaradi potreb dodatno zaposleni samo za določen čas.

VII. Besedilo 12. člena se spremeni tako, da se glasi:

»V osnovni šoli se za 3000 dopoldanskih malic sistemizira 1 delovno mesto organizatorja šolske prehrane, v šoli z manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,10 delovnega mesta.«.

Obrazložitev: Zavod RS za šolstvo v okviru svojih aktivnosti pri uresničevanju Smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih ugotavlja, da so naloge organizatorja šolske prehrane postale izredno kompleksne, saj je pri organizaciji šolske prehrane treba upoštevati več vidikov: organizacijski, zdravstveni, vzgojno-izobraževalni, ekonomski, kmetijski, socialni in druge.

S predlogom spremembe 15. člena se niža normativ za organizatorja šolske prehrane v osnovni šoli ter določa najnižji možni delež delovnega mesta v šolah z manjšim številom učencev, ki še omogoča opravljanje nalog vodje šolske prehrane.

Dosedanji normativ 4200 učencev za sistemizacijo organizatorja šolske prehrane je zastarel, saj ni sledil novemu Zakonu o šolski prehrani, ki je uvedel obvezno organizacijo dietnih malic ter obvezno upoštevanje Smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. S tem je namreč načrtovanje energijske in hranilne vrednosti obrokov za otroke in mladostnike skladno z veljavnimi strokovnimi priporočili postalo kompleksnejše, občutno pa se je povečal obseg obvezne priprave dietnih obrokov, ki zahtevajo natančno prilagajanje ali celo načrtovanje posebnih jedilnikov.

Normativ tudi ni sledil spremembam zakonodaje s področja varne hrane (vključno z uvedbo sistema HACCP, označevanjem alergenov v jedilniku …) in javnega naročanja, vključno z novimi zahtevami zaradi uvedbe zelenega javnega naročanja in upoštevanja kratkih verig (naročanje lokalnih in ekoloških pridelkov in izdelkov ter pridelkov in izdelkov iz nacionalnih shem kakovosti).

V normativu prav tako ni upoštevan ukrep evropske kmetijske politike Šolska shema, ki zahteva dodatno ločeno naročanje in ločeno vodenje evidenc in dokumentacije ter spremljavo stroškov za izvajanje ukrepa.

Obenem so nastale dodatne naloge, povezane s COVID 19, saj organizator šolske prehrane glede na aktualne razmere v šoli pripravlja protokole in skrbi za ustreznost procesov priprave in razdeljevanja hrane ter spremenjene organizacije poteka šolske prehrane.

Poleg navedenega organizator šolske prehrane sodeluje pri načrtovanju in izvedbi vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, povezanih s prehrano in spodbujanjem zdravega prehranjevanja, ki jih morajo šole izvajati v skladu z Zakonom o šolski prehrani. Prav tako izvaja ali sodeluje pri izvajanju dodatnih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, povezanih z zgoraj navedenim ukrepom Šolska shema.

Predlagana sprememba bo omogočila aktivnejšo vlogo organizatorja šolske prehrane prip pripravi varne in zdrave šolske prehrane. S spodnjim minimumom deleža zaposlitve (0,1 delovnega mesta), se zagotavlja tudi majhnim šolam, da za organizacijo prehrane namenijo vsaj štiri delovne ure tedensko. Veliko majhnih šol te možnosti do sedaj ni imelo.

VIII. V 13. členu se za besedilom »9. razredu« doda besedilo »in pri obveznih izbirnih predmetih s področja kemije, fizike in biologije, če je tako določeno z učnim načrtom«.

Obrazložitev: S spremembo 13. člena tega pravilnika se omogoča prisotnost laboranta tudi pri obveznih izbirnih predmetih s področja kemije, fizike in biologije

IX. 14. člen se spremeni tako, da se glasi:

»14. člen

(spremljevalec učenca)

Za nudenje fizične pomoči osnovna šola na podlagi odločbe o usmeritvi sistemizira delovno mesto spremljevalca, če ne more zagotoviti izvajanja odločbe v okviru obstoječe kadrovske zasedbe oziroma na drug ustrezen način.

Obseg zaposlitve spremljevalca se določi glede na število učencev, ki se jim nudi fizična pomoč, in število ur nudenja fizične pomoči, ki je odvisna od trajanja pouka in podaljšanega bivanja, če so učenci vanj vključeni.

Spremljevalec mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.«.

Obrazložitev: Družbene potrebe že nekaj časa zahtevajo, da se uredi pojmovanje spremljevalca učenca, Od dosedanje ureditve, ki pa je že presežena, nov normativ omogoča dodelitev spremljevalca tudi za druge okoliščine kot so gibalna oviranost in slabovidnost ali slepota. Večina spremljevalcev se dodeluje za razne zdravstvene težave (predvsem sladkorne bolezni, žilno srčne okvare otrok in predvsem za čustveno vedenjske motnje. Novi normativ sedaj to pravno omogoča.

X. Besedilo 15. člena se spremeni tako, da se glasi:

»V šoli z 18 in več oddelki se za računovodska dela sistemizira eno delovno mesto računovodje VI ali računovodje VII/1 ali računovodje VII/2, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,50 delovnega mesta.

Šola z 23 in več oddelki sistemizira delovno mesto računovodje VI ali računovodje VII/1 ali računovodje VII/2 in delovno mesto knjigovodje V ali knjigovodje VI v skladu z naslednjimi merili:

Računovodja VI mora imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja).

Računovodja VII/1 mora imeti visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja).

Računovodja VII/2 mora imeti visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja).

Knjigovodja V mora imeti srednjo strokovno izobrazbo. Knjigovodja VI mora imeti višjo strokovno izobrazbo ali višješolsko izobrazba (prejšnja).«.

Obrazložitev: Namen spremembe tega člena je poenotenje pogojev za sistemizacijo delovnega mesta računovodja. po celotni izobraževalni vertikali. Za izvajanje računovodskih del se, skladno z novim členom, lahko, poleg računovodje VII/1 in računovodje VII/2, sistemizira tudi delovno mesto računovodja VI.

XI. Besedilo 16. člena se spremeni tako, da se glasi:

»V osnovni šoli z 18 in več oddelki se za administrativna dela sistemizira eno delovno mesto tajnika VIZ VI ali poslovnega sekretarja, ki je uvrščeno najmanj v VII/1 tarifni razred, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,50 delovnega mesta.

Šola s 30 in več oddelki lahko sistemizira delovno mesto tajnika VIZ VI ali poslovnega sekretarja VII/1 ali poslovnega sekretarja VII/2 in delovno mesto administratorja V ali administratorja VI v skladu z naslednjimi merili:

Administrator V mora imeti srednjo strokovno ali splošno izobrazbo.

Tajnik VIZ VI in administrator VI morata imeti višjo strokovno izobrazbo ali višješolsko izobrazbo (prejšnja).

Poslovni sekretar VII/1 mora imeti visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja). Poslovni sekretar VII/2 mora imeti visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja).«.

XII. 17. člen se črta.

XIII. 30. člen se spremeni tako, da se glasi:

»30. člen

(merila za oblikovanje oddelkov na obmejnih problemskih območjih)

Normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka v šolah na obmejnih problemskih območjih se lahko v soglasju z ministrstvom zniža za največ dva učenca.

V podružnicah šol na obmejnih problemskih območjih se oddelek podaljšanega bivanja oblikuje za najmanj osem učencev.«.

Obrazložitev: Dodan je novi četrti odstavek, ki po zgledu 33.a člena tega pravilnika, opredeljuje zaokroževanje decimalnih števil pri izračunu oddelkov. Spremenjen je dosedanji pojem »območje s posebnimi razvojnimi problemi«, ki ne obstaja več, in ga po Uredbi o določitvi obmejnih problemskih območij (Uradni list RS, št. 22/11, 97/12, 24/15, 35/17, 101/20 in 112/22), nadomešča pojem »obmejno problemsko območje.

XIV. V 31. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Normativ za oblikovanje učnih skupin pri gospodinjstvu v 6. razredu, tehniki in tehnologiji v 6., 7. in 8. razredu in največ pri 50 % ur likovne umetnosti v 7., 8. in 9. razredu ter pri izbirnih predmetih s področja računalništva, športa, plesa, prehrane, tehnike in tehnologije ter kemije je 20 učencev.«.

Obrazložitev: Uvaja se nov normativ za oblikovanje skupin pri likovni umetnosti, ki se iz 30% ur zviša na 50% ur.

XV. V 33. členu se za tretjim odstavkom doda nov, četrti odstavek, ki se glasi:

»Če je na način iz prvega odstavka tega člena izračunano število decimalno število, se število učnih skupin za posamezno obdobje vedno zaokroži navzgor do celega števila.«.

Obrazložitev: Dodan je novi odstavek, ki po zgledu 33a člena tega pravilnika, opredeljuje zaokroževanje decimalnih števil pri izračunu oddelkov.

XVI. V 35. členu se za besedilom člena, ki postane prvi odstavek, doda nov, drugi odstavek, ki se glasi:

»Pri izvajanju drugih organiziranih oblik vzgojno-izobraževalnega dela v okviru obveznega ali razširjenega programa, ki poteka izven šolskega prostora, šola zagotovi spremljevalca v skladu s prejšnjim odstavkom, lahko pa zagotovi tudi dodatne spremljevalce, če je tako določeno z načrtom izvajanja aktivnosti.«.

Obrazložitev: Popravljen normativ omogoča večje število spremljevalcev tudi pri aktivnostih v okviru razširjenega programa, ki potekajo izven območja šolskega okoliša.

XVII. 37. člen se spremeni tako, da se glasi:

»37. člen

(plavanje, smučanje in druge športne aktivnosti ter kolesarski izpit)

Normativ za oblikovanje skupine pri plavanju je 8 učencev neplavalcev oziroma 12 učencev plavalcev.

Normativ za oblikovanje skupine pri smučanju je 12 učencev oziroma 10 učencev smučarjev začetnikov.

Normativ za oblikovanje skupine pri drugih športnih aktivnostih je 15 učencev oziroma 12 učencev, če gre za učence začetnike.

Normativ za oblikovanje skupine za učenje in preverjanje vožnje v prometu za kolesarski izpit je 5 učencev.«.

Obrazložitev: S spremembo člena se natančneje opredelijo normativi pri izvajanju športnih dejavnosti.

XVIII. Besedilo 41. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Elementi za sistemizacijo delovnih mest drugih strokovnih delavcev so naloge:

– šolskega svetovalnega delavca,

– knjižničarja,

– organizatorja šolske prehrane,

– računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti,

– laboranta.«.

Obrazložitev: Popravljen člen natančneje definira elemente sistemizacije.

XIX. Besedilo 42. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Elementi za sistemizacijo delovnih mest administrativnih, računovodskih, tehničnih in drugih delavcev so:

– računovodska dela,

– administrativna dela,

– tehnično-vzdrževalna dela,

– priprava šolskih malic,

– čiščenje šolskih prostorov,

– pomoči spremljevalca učencem s posebnimi potrebami,

– pomoč učencem Romom.«.

Obrazložitev: V popravljenem členu je kot element sistemizacije dodan tudi romski pomočnik.

XX. Besedilo 43. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Šola lahko za opravljanje računovodskih, administrativnih in tehnično vzdrževalnih del, za čiščenje šolskih prostorov in za pripravljanje šolskih malic ter za izvajanje pouka tečaja plavanja, v okviru sistemiziranih delovnih mest, izjemoma sklene pogodbo o opravljanju storitev, če so bile predhodno izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za ta delovna mesta in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Merila in kriterije za plačilo storitev po pogodbi določi minister, pristojen za šolstvo.«.

Obrazložitev: Sprememba člena določa, da lahko šola oziroma zavod lahko za nekatere vrste dela sklene pogodbo o opravljanju storitev, če so bile predhodno izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi.

XXI. Pravilnik vsebuje tudi prehodne določbe, na katere morate biti pozorni, in sicer:

26. člen

(pomočnik ravnatelja v šolskem letu 2023/2024)

Ne glede na spremenjeni 7. člen pravilnika ravnatelj v šolskem letu 2023/2024 lahko imenuje pomočnika ravnatelja v osnovni šoli s 16 oddelki. Drugega pomočnika ravnatelja lahko ravnatelj imenuje pri 36 oddelkih, tretjega pa pri 56 oddelkih. Na eno delovno mesto pomočnika ravnatelja ravnatelj ne sme imenovati več oseb.

Pomočnik ravnatelja ima v okviru delovne obveznosti določeno učno obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela. Med učno obveznost, ki jo pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spadajo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 40. člena pravilnika, razen ur jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spada svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.

Tedenska učna obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela pomočnika ravnatelja se določi v skladu z naslednjimi merili:

V osnovni šoli, ki je organizacijska enota in ima najmanj 16 oddelkov, ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja. Njegova učna obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela se določi v skladu z naslednjimi merili:

Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko pomočnik ravnatelja tedensko še največ za 5 ur povečano učno obveznost.

Osnova za sistemiziranje delovnega mesta pomočnika ravnatelja in za določitev njegove učne obveznosti so čisti in kombinirani oddelki, bolnišnični oddelki in oddelki podaljšanega bivanja.

27. člen

(pomočnik ravnatelja v šolskem letu 2024/2025)

Ne glede na spremenjeni 7. člen pravilnika ravnatelj v šolskem letu 2024/2025 lahko imenuje pomočnika ravnatelja v osnovni šoli s 14 oddelki. Drugega pomočnika ravnatelja lahko ravnatelj imenuje pri 34 oddelkih, tretjega pa pri 54 oddelkih. Na eno delovno mesto pomočnika ravnatelja ravnatelj ne sme imenovati več oseb.

Pomočnik ravnatelja ima v okviru delovne obveznosti določeno učno obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela. Med učno obveznost, ki jo pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spadajo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 40. člena pravilnika, razen ur jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spada svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.

Tedenska učna obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela pomočnika ravnatelja se določi v skladu z naslednjimi merili:

Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko pomočnik ravnatelja tedensko še največ za 5 ur povečano učno obveznost.

Osnova za sistemiziranje delovnega mesta pomočnika ravnatelja in za določitev njegove učne obveznosti so čisti in kombinirani oddelki, bolnišnični oddelki in oddelki podaljšanega bivanja.

Za uporabo priljubljenih vsebin se prijavite.