Glede financiranja šole v naravi je naloga šole staršem pravočasno in jasno predstaviti elemente cene šole v naravi, ki morajo biti v obsegu kot jih opredeljuje Pravilnik o financiranju šole v naravi.
Šola v naravi je v osnovni šoli del razširjenega programa, kar pomeni, da jo šola organizira, učenci pa se je udeležijo prostovoljno.
Šola v naravi pomeni vsako organizirano obliko vzgojno-izobraževalnega dela, ki poteka strnjeno več dni v času pouka ter se izvaja izven prostora šole (tudi raziskovalni tabori in podobno). S specifično organizacijo dela šola v naravi uresničuje predvsem program, katerega cilji, dejavnosti in vsebine iz več učnih načrtov so vezani na drugačno izvedbo (npr. terensko delo, projektne naloge, športne dejavnosti) in za katerega je zlasti pomembno medpredmetno povezovanje in prepletanje znanja različnih predmetnih področij ter vpetost v naravni in družbeni prostor, tj. povezava z okoljem, v katerem šola v naravi poteka. Izvajanje posamezne šole v naravi se opredeli v letnem delovnem načrtu.
Pravilnik o financiranju šole v naravi določa elemente za določitev:
- cene šole v naravi in prispevka učenca za šolo v naravi,
- plačilo strokovnim delavcem, ki izvajajo šolo v naravi ter
- ureja zagotavljanje sredstev za sofinanciranje in subvencioniranje šole v naravi iz državnega proračuna.
Iz državnega proračuna se letno zagotavljajo sredstva za sofinanciranje šole v naravi eni generaciji učencev. Iz državnega proračuna se isti generaciji letno zagotavljajo tudi sredstva za subvencioniranje za učence, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati prispevka za šolo v naravi (3. člen Pravilnika).
Na vprašanje, ali lahko šola določi, da bo sredstva za sofinanciranje in subvencioniranje šole v naravi namenila za učence katerega od drugih razredov in ne za učence 5. razreda, za katere prejme sredstva v posameznem šolskem letu in je pri tem dolžna zagotoviti, da bodo sredstva za sofinanciranje šole v naravi posamezni generaciji namenjena enkrat v času osnovnošolskega izobraževanja, kot to izhaja iz 3. člena Pravilnika, pristojno ministrstvo odgovarja (10.7.2018):
Ministrstvo z vsakoletnim sklepom o materialnih stroških določi višino sredstev za sofinanciranje in subvencioniranje šole v naravi. Šole so o višini sredstev obveščene preko Portala Ministrstva. Ministrstvo že vsa leta sofinancira šolo v naravi glede na število učencev 5. razreda, saj se pri tem opira na vsebinski vidik iz učnih načrtov. Prav tako je načrtovanje sredstev nujno tudi z vidika proračuna, saj je višino sredstev potrebno znotraj načrta določiti čim bolj natančno. V primeru, če šola za učence organizira v času obveznega šolanja (od 1. do 9. razreda) več izvedb šole v naravi (npr. plavalno, smučarsko ali še kakšen raziskovalni tabor), se sama odloči, za katero izvedbo bo namenila sredstva za sofinanciranje in subvencioniranje. Ta sredstva ni dovoljeno razporejati na druge izvedbe šole v naravi, ki jih lahko v istem šolskem letu organizira šola. Ta sredstva so namreč namenjena izključno znižanju prispevka staršev za izbrano šolo v naravi. Glede na dejstvo, da so šole seznanjene z višino zneska sofinanciranja na učenca 5. razreda, pa pomeni, da morajo šole upoštevati določeno višino sredstev na učenca tudi v primeru, če šola v naravi ne organizirajo za 5. razred. Načelo lahko tako postopajo le, če imajo primerljivo število učencev v preostalih oddelkih.
Elementi za določitev cene šole v naravi
Cena šole v naravi vključuje:
- stroške učenca in
- stroške strokovnih delavcev.
Stroški učenca lahko vključujejo le dejanske stroške (5. čl. Pravilnika):
- bivanja (prehrana in prenočišče),
- smučarske vozovnice,
- vstopnin,
- prevoza.
V stroške bivanja so po tem pravilniku vključeni stroški prehrane in prenočišča.
Stroški bivanja na dan, stroški smučarske vozovnice in vstopnin na posameznega učenca za šolo v naravi s tečajem smučanja ne smejo preseči cene bivanja na dan na učenca, ki velja za šolo v naravi v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti (v nadaljevanju: CŠOD), pomnožene z 2,6. Stroški bivanja na dan in stroški vstopnin na posameznega učenca za šolo v naravi s tečajem plavanja in drugimi vsebinami ne smejo preseči cene bivanja na dan na učenca, ki velja za šolo v naravi v CŠOD, pomnožene z 1,7.
Ministrstvo, pristojno za šolstvo, šole in zavode obvesti o ceni bivanja na dan na učenca, ki velja v CŠOD, s posebno okrožnico.
Pri tem je potrebno poudariti, da je v to ceno všteta tudi morebitna vstopnina za obisk muzeja, plačilo bazena, dodatne vožnje in podobno. Za te dejavnosti se staršem ne sme določiti dodatnega prispevka. Pravilnik ne dopušča višjega prispevka učenca, niti s pridobljenim soglasjem staršev.
Za učence, ki so vključeni v prilagojene izobraževalne programe in v posebne programe vzgoje in izobraževanja, pa stroški na učenca ne smejo presegati 117 % cene bivanja na dan na učenca, ki velja za CŠOD.
Stroški strokovnih delavcev lahko vključujejo le dejanske stroške (6. člen Pravilnika):
- bivanja,
- smučarske vozovnice,
- vstopnin,
- plačila dežurstva in stalne pripravljenosti,
- plačila terenskega dodatka,
- plačila zunanjim sodelavcem.
Stroški strokovnih delavcev se priznavajo v obsegu za tolikšno število delavcev, kot jih za izvedbo šole v naravi določajo veljavni normativi.
Stroški strokovnih delavcev ne smejo presegati 75 % cene bivanja na dan na učenca, ki velja v CŠOD, za učence, ki so vključeni v prilagojene izobraževalne programe in v posebne programe vzgoje in izobraževanja, pa ne smejo presegati 117 % cene bivanja na dan na učenca, ki velja v CŠOD.
Ceno bivanja na dan na učenca, ki velja za šolo v naravi v CŠOD, posreduje Ministrstvo, pristojno za šolstvo, in trenutno znaša 15,10 EUR (točen znesek posreduje ministrstvo).
Ob tej ceni to pomeni, da stroški strokovnih delavcev ne smejo presegati 11,325 EUR na enega otroka na dan.
Za učence, ki zaradi socialnega položaja ne morejo v celoti plačati prispevka za šolo v naravi, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport šoli zagotovi dodatna sredstva v višini najmanj 15 % in največ 45 % od sredstev, ki jih šola prejme na podlagi sklepa o merilih za zagotavljanje sredstev za kritje materialnih stroškov osnovnih šol, ki ga izda minister, pristojen za šolstvo. Sredstva starši pridobijo na osnovi pisne vloge šoli.
Prispevek učenca
Prispevek učenca za šolo v naravi določi šola.
V prispevku učenca za šolo v naravi, za katero se sredstva za sofinanciranje zagotavljajo iz državnega proračuna, so vključeni le dejanski stroški učenca.
Če sredstva za sofinanciranje šole v naravi, ki se zagotavljajo iz državnega proračuna, presegajo stroške strokovnih delavcev za izvedbo šole v naravi, je šola dolžna znižati prispevek učenca.
V prispevku učenca za šolo v naravi, za katero se sredstva za sofinanciranje ne zagotavljajo iz državnega proračuna, so lahko poleg stroškov učenca v skladu s 5. členom Pravilnika vključeni tudi dejanski stroški strokovnih delavcev v skladu s 6. členom Pravilnika o sofinanciranju šole v naravi.
Prispevek na posameznega učenca se lahko zniža za sredstva, ki jih prispevajo za ta namen občine, za sredstva donacij, prispevkov sponzorjev, za sredstva iz šolskega sklada za ta namen in druga sredstva.
Sofinanciranje in subvencioniranje šole v naravi
Sredstva za sofinanciranje šole v naravi se zagotavljajo iz državnega proračuna v skladu s sklepom o merilih za zagotavljanje sredstev za kritje materialnih stroškov osnovnih šol, ki ga izda minister, pristojen za šolstvo
Sredstva za subvencioniranje šole v naravi se zagotavljajo iz državnega proračuna v skladu sklepom ministra. Delež teh sredstev na posamezno šolo je najmanj 15 % in praviloma ne višji od 45 % sredstev za sofinanciranje šole v naravi.
Za učence, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati prispevka za šolo v naravi, šola pri določitvi višine dodelitve sredstev upošteva zlasti naslednje kriterije:
- prejemanje denarne socialne pomoči po predpisih o socialnem varstvu,
- višina dohodkov na družinskega člana,
- višina otroških dodatkov,
- brezposelnost staršev,
- dolgotrajna bolezen v družini,
- dolgotrajnejši socialni problemi in druge specifike v družini.
Na podlagi teh kriterijev svet šole sprejme podrobnejša merila za dodelitev sredstev za subvencioniranje šole v naravi, in sicer po predhodni pridobitvi mnenja sveta staršev.
O upravičenosti učenca do subvencioniranja šole v naravi se odloča v skladu s 60.a, 60.b in 60.c členom Zakona o osnovni šoli.
Omenjeni členi Zakona o osnovni šoli določajo, da se določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, uporabljajo v postopkih v zvezi z vpisom, prestopom, prešolanjem, odložitvijo šolanja, oprostitvijo sodelovanja pri posameznem predmetu, prepovedjo obiskovanja osnovne šole po izpolnitvi osnovnošolske obveznosti, statusom učenca, ki se vzporedno izobražuje, oziroma statusom športnika in v zvezi z dodelitvijo sredstev učencem, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati prispevkov za materialne stroške programa (šola v naravi, prehrana, učbeniki). Če za posamezno odločitev ni posebej določen pristojni organ, o pravicah in dolžnostih učenca na prvi stopnji odloča ravnatelj.
O odložitvi začetka šolanja in odložitvi šolanja med šolskim letom v prvem razredu odloči ravnatelj na podlagi obrazloženega mnenja strokovne komisije, ki jo imenuje ravnatelj in jo sestavljajo šolski zdravnik, svetovalni delavec ter vzgojitelj oziroma učitelj. O pritožbah v zvezi z uresničevanjem pravic in dolžnosti otroka oziroma učenca odloča pritožbena komisija.
60.c člen (pritožbena komisija)
Svet šole imenuje pritožbeno komisijo. V pritožbeno komisijo se imenuje najmanj 10 članov, od katerih mora biti več kot polovica strokovnih delavcev šole. Izmed članov pritožbene komisije predsednik sveta imenuje pet članov, ki odločajo v posameznem primeru. Člani komisije za posamezni primer so trije predstavniki delavcev šole in dva zunanja člana (predstavniki staršev in strokovni delavci druge šole). Pritožbena komisija je imenovana za štiri leta. Ista oseba se lahko imenuje za člana pritožbene komisije večkrat. Pritožbena komisija odloča z večino glasov vseh članov. Pri odločanju morajo biti prisotni vsi člani.
Vsak učenec je do sofinanciranja šole v naravi iz državnega proračuna in do subvencioniranja šole v naravi iz sredstev državnega proračuna v skladu s kriteriji iz tega pravilnika upravičen najmanj enkrat v času njegovega obveznega osnovnošolskega izobraževanja.
Obvezna predhodna seznanitev staršev
Šola je najmanj 3 mesece pred izvedbo šole v naravi dolžna starše učencev, za katere se bo organizirala šola v naravi, seznaniti z vsebino posamezne šole v naravi, z načinom sofinanciranja in z elementi za določitev cene šole v naravi ter z določitvijo prispevka učenca za šolo v naravi.
Šola mora starše seznaniti tudi z višino prispevka učencev za vsako posamezno izvedbo šole v naravi in jih seznaniti z možnostjo subvencioniranja šole v naravi.
Šola mora pridobiti tudi veljavne prijavnice s strani staršev; opremljene z datumom podpisa in s podpisom pred izvedbo šole v naravi.
Plačilo strokovnim sodelavcem
Pravilnik o financiranju šole v naravi določa, da strokovnemu delavcu šole, ki izvaja šolo v naravi, pripada:
- plača za delovni čas v obsegu, kot je določen v njegovi pogodbi o zaposlitvi, v skladu s predpisi, ki urejajo plače (tj. osnovna plača),
- plačilo v skladu s kolektivno pogodbo za največ 5 ur dežurstva in dela preko polnega delovnega časa na dan, oziroma do 16 ur dežurstva in dela preko polnega delovnega časa na teden, in do 6 ur stalne pripravljenosti na dan,
- terenski dodatek v skladu s kolektivno pogodbo.
Ravnatelj in strokovni delavci, ki izvajajo šolo v naravi, pred izvedbo šole v naravi sklenejo pisni dogovor o številu ur dežurstva in stalne pripravljenosti v okviru izvedbe posamezne šole v naravi.
Zunanjemu sodelavcu, ki izvaja šolo v naravi, pripadajo stroški bivanja in plačilo za opravljeno delo v višini največ dvakratne cene bivanja na dan na učenca, ki velja v CŠOD.
Zunanjemu sodelavcu tako v skladu s Pravilnikom o financiranju šole v naravi pripadajo stroški bivanja, pri čemer se upošteva omejitev iz 8. člena tega pravilnika, poleg tega pa tudi plačilo za opravljeno delo v višini največ dvakratne cene bivanja na dan učenca, ki velja v CŠOD.
Ob določilih Pravilnika glede plačila učitelja za delo v šoli v naravi je potrebno opozoriti, da so se s pričetkom šolskega leta 2018/2019 pričele uporabljati določbe iz Sprememb in dopolnitev Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list, št. 45/17) o delovnem času učiteljev v osnovnih in srednjih šolah (KPVIZ).
Nov način določanja in evidentiranja delovne obveznosti učiteljev je posledica zahtev Računskega sodišča, ki je v izvedeni reviziji ugotovilo, da delovni čas učiteljev ni urejen ustrezno oziroma enotno.
Ugotovitev Računskega sodišča (povzeto iz Revizijskega poročila, delovna obveznost učiteljev v osnovnih šolah, 20.1.2016) :
» Ko se učitelji udeležijo šole v naravi, za to praviloma dobijo plačo za redno delo, plačano dežurstvo, dodatek za delo prek polnega delovnega časa, dodatek za stalno pripravljenost in terenski dodatek. Kljub temu jim ponekod ravnatelji na račun udeležbe samovoljno priznajo še po osem dodatnih ur, s katerimi »napolnijo« predolge počitnice.
Bistvena novost ureditve delovnega časa v KPVIZ je v zapovedani neenakomerni razporeditvi delovnega časa učiteljev.
Ker novo pravilo neenakomerno razporejenega delovnega časa učitelja velja splošno za organizacijo dela učitelja, bi ga morali upoštevati tudi pri organizaciji šole v naravi.
Pri tem je potrebno paziti na kategorijo učiteljev, katerih delovni čas ne sme biti neenakomerno razporejen oziroma je zato potrebno njihovo soglasje, in sicer:
- delavec, ki dela krajši delovni čas na podlagi pokojninskega oziroma zdravstvenih predpisov oziroma če tako odloči izvajalec medicine dela ali če delavec dela krajši delovni čas na podlagi pokojninskih oziroma zdravstvenih predpisov – pisno soglasje ni možno/dopustno;
- delavec, ki neguje otroka do treh let, delavka v času nosečnosti in eno leto po porodu oziroma dokler doji otroka (ocena tveganja), en od staršev, in neguje otroka mlajšega od sedmih let ali hudo bolnega otroka ali otroka, ki potrebuje posebno nego, in ki živi sam z otrokom; starejši delavec (od 55 let) – v teh primerih je potrebno pisno soglasje za delo v neenakomernem delovnem času.
Zaposlenim, ki jim ni dopustno neenakomerno razporediti delovnega časa, tudi ni dopustno odrediti nadurnega dela.
Neenakomerna razporeditev delovnega časa pomeni, da bo učitelj zato, ker v določenem obdobju opravi večjo od povprečne 40-urne tedenske delovne obveznosti (tedni trajanja pouka), v preostalem obdobju tekočega šolskega leta opravi manjši obseg delovne obveznosti (čas, ko ni pouka). Ob izteku referenčnega obdobja, ki traja od 1. septembra v tekočem koledarskem letu do 31. avgusta v naslednjem koledarskem letu, učiteljeva povprečna tedenska obveznost ne sme presegati 40 ur.
Ob upoštevanju neenakomerne razporeditve delovnega časa učiteljev je delo oziroma delovno obveznost učitelja je posameznem šolskem letu razdeljena v tri stebre.
Pri šoli v naravi se ure dela učitelja načrtujejo v I. stebru (v obsegu 33 ur tedensko – šola v naravi je druga oblika organiziranega dela) in v III. stebru (ker 5 dnevna šola v naravi traja pravilom dlje kot le 33 delovnih ur tedensko, se razliko delovnih ur nad 33 ur, do največ 56 ur na teden, načrtuje znotraj fonda ur v III. stebru (npr. 23 ur)). Če je šola v naravi načrtovana izključno v tednu šolskih počitnic, se vse ure dela učitelja v šoli v naravi načrtujejo in upoštevajo v III. steber.
Načrtovanje ur dela v šoli v naravi poteka v skladu s sprejetim izvedbenim programom šole v naravi:
- za vsak dan šole v naravi se določi število delovnih ur posameznega učitelja (največ 13 ur na dan oziroma do 56 ur na teden; ob upoštevanju pravice do dnevnega odmora in pravice do najmanj 11 ur nočnega počitka med dvema delovnima dnevoma;
- v času nočnega počitka se lahko določi pripravljenost na določenem kraju (v skladu s pravilnikom, do največ 6 ur na dan). Učitelju za čas odrejene pripravljenosti na določenem kraju pripada dodatek po 46. čl. KPJS.
Zaposlenemu pripada tudi terenski dodatek v skladu s kolektivno pogodbo (105. člen KPVIZ določa, da terenski dodatek predstavlja povračilo stroškov delavcem za prehrano in prenočevanje v času bivanja in dela na terenu, če je terensko delo organizirano izven sedeža podjetja in bivališča delavca. Če traja delo na terenu dalj kot tri dni (npr. šola v naravi …) pripada delavcem terenski dodatek, če sta na terenu organizirana hrana in prenočišče (sicer ima pravico do povračila stroškov po potnem nalogu). Znesek terenskega dodatka znaša 25 % cele dnevnice. Terenski dodatek in dnevnica se izključujeta. Plačilo za povečan obseg dela in terenski dodatek se ne izključujeta).
Če starejši učitelj ne da soglasja za neenakomerno razporejeno delo, se delo v šoli v naravi obračuna skladno s Pravilnikom (8 ur redno delo in 5 ur dežurstva oziroma nadur).
Prikaz upoštevanja ur dela učitelja v šoli v naravi, v I. in III. stebru (po pojasnilu MIZŠ in SVIZ-a) – ob upoštevanju neenakomerno razporejenega delovnega časa učitelja.
Za 5-dnevno šolo v naravi se učitelju prizna 33 ur v I. stebru in razlika do največ 56 ur na teden v III. steber. Odštejejo se tudi vse morebitne izplačane nadure.
Z neenakomernim razporejanjem delovnega časa je možno povprečni tedenski delovni čas povečati na največ 56 ur (določa ZDR-1) v 5 delovnih dneh, upoštevaje pravico do dnevnega odmora in pravico do najmanj 11 ur nočnega počitka med dvema delovnima dnevoma. V skladu s pravilnikom je možno za vsak dan določiti pripravljenost na delo do največ 6 ur dnevno. Čas stalne pripravljenosti se ne šteje v efektivni delovni čas delavca, zato se ga lahko odredi le v okviru 11-urnega nočnega počitka.
Primer razporeditve dela in delovnega časa po dnevih v ŠVN:
- ponedeljek: 8.00 – 20.00: 12 ur dela, v času 12 ur počitka je lahko do 6 ur stalne pripravljenosti;
- torek: 8.00 – 20.00: 12 ur dela, v času 12 ur počitka je lahko do 6 ur stalne pripravljenosti;
- sreda: 8.00 – 20.00: 12 ur dela, v času 12 ur počitka je lahko do 6 ur stalne pripravljenosti;
- četrtek: 8.00 – 20.00: 12 ur dela, v času 12 ur počitka je lahko do 6 ur stalne pripravljenosti;
- petek: 8.00 – 16.00: 8 ur dela.
Skupaj je 56 delovnih ur in 24 ur stalne pripravljenosti (plačljiv dodatek 50 % ure OP – 46. člen KPJS).
V skladu z novo ureditvijo delovnega časa, se od 56 ur odšteje 33 ur iz I. stebra, razliko do 56 ur (to je 23 ur) pa v III. steber. V kolikor se npr. delavcu izplača 16 nadur (kolikor se jih maksimalno lahko v 5 dneh v skladu s pravilnikom), se mu razlika prizna v III. stebru (le še 7 ur, ob odštetem dnevnem odmoru pa 4,5 ure).
Za pripravo in vodenje šole v naravi se učitelju prizna npr. do 3 delovne ure (izdelava zgibanke, pošiljanje prijav, zbiranje podatkov itd.). Priznane ure in redna delovna uspešnost za organizacijo šole v naravi se medsebojno izključujeta.
Ur za pripravo šole v naravi se ne prizna več, ker so upoštevane v I. stebru. Če šola v naravi ni organizirana v okviru CŠOD, se je običajno udeleži več učiteljev, da si delo lahko enakomerneje razporedijo.
V primeru, da pride do izrednega dela v času stalne pripravljenosti (oziroma nočnem času), se te ure dodatno plačajo (do 16 nadur) oziroma se štejejo v III. steber.
Pojasnilo glede višine dodatka za pripravljenost v času izvajanja šole v naravi (Aneks št. 9 h KPJS)
V Uradnem listu RS, št. 21/2017 (25. aprila 2017) je bil objavljen Aneks št. 9 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS), ki vsebuje dodatek za pripravljenost in ureja plačilo pripravljenosti. Gre za spremembo dotedanjega 46. člena KPJS, ki je prav tako določal dodatek za pripravljenost in urejal plačilo pripravljenosti, vendar samo v eni višini za vse vrste pripravljenosti.
Višine dodatkov po novem
Sprejet Aneks št. 9 h KPJS vsebuje nov 46. člen, ki ureja dodatek za pripravljenost in določa različne višine plačila za različne vrste pripravljenosti, in sicer:
- javnemu uslužbencu pripada dodatek za pripravljenost na domu v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače, to pomeni, da se glede plačila pripravljenosti na domu ureditev ni spremenila in ostaja enaka, prav tako ostaja enaka ureditev, po kateri se pripravljenost ne šteje v delovno obveznost, plačilo pa pripada javnemu uslužbencu le za čas, ko mu je bila pripravljenost odrejena,
- če je s posebnimi predpisi na področju obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, policije ter vzgoje in izobraževanja, veljavnimi na dan uveljavitve tega aneksa, predvidena možnost, da se javnemu uslužbencu odredi pripravljenost na določenem kraju, javnemu uslužbencu za pripravljenost na določenem kraju pripada dodatek v višini 50 odstotkov urne postavke osnovne plače,
- v skladu s predpisi na področju obrambe, ki izenačujejo pripravljenost na določenem kraju in pripravljenost na delovnem mestu, pripada dodatek v višini 50 odstotkov urne postavke osnovne plače tudi javnemu uslužbencu na področju obrambe, ki mu je odrejena pripravljenost na delovnem mestu.
Aneks za vse vrste pripravljenosti določa, da se dodatek obračunava le za čas, ko je javnemu uslužbencu bila odrejena pripravljenost. Pri tem pa je treba upoštevati, da se pripravljenost ne šteje v delovno obveznost, čeprav gre za poseg v prosti čas javnega uslužbenca, torej v tisti čas, ko mu je skladno s predpisi zagotovljen počitek oziroma prost dan. Pripravljenost mora biti pisno odrejena, kar pomeni, da mora delodajalec oziroma odgovorna oseba (nadrejeni) javnemu uslužbencu pripravljenost odrediti, kadar po njegovi oceni in upoštevaje veljavne predpise obstajajo razlogi, v pisni odredbi pa je treba navesti čas, ko mora javni uslužbenec biti v pripravljenosti, in praviloma tudi čas, v katerem mora javni uslužbenec priti na delo, da opravi nalogo oziroma delo, zaradi katerega mu je bila pripravljenost odrejena.
V zvezi s pripravljenostjo je torej treba upoštevati:
- pripravljenost je možno odrediti, če obstaja podlaga v predpisu (praviloma v zakonu, lahko tudi v podzakonskem predpisu oziroma v splošnem aktu državnega organa) ali v kolektivni pogodbi,
- pripravljenost je možno odrediti le za čas, ko javni uslužbenec nima delovne obveznosti, gre torej za poseg v prosti čas, pri čemer je treba upoštevati, da pripravljenost na domu pomeni manjši poseg v prosti čas oziroma je javni uslužbenec manj omejen pri razpolaganju s prostim časom, zato je to vrsto obveznosti možno odrediti tudi ob upoštevanju določb Direktive o določenih vidikih organizacije delovnega časa,
- glede pripravljenosti na delovnem mestu in na določenem kraju pa iz aneksa izhaja, da je določena višina plačila le za primere, kjer že na dan uveljavitve tega aneksa obstaja pravna podlaga za odreditev te pripravljenosti. Gre za področja policije, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter vzgoje in izobraževanja. V zvezi s temi področji velja izpostaviti, da se področja policije, obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ureja s področnimi zakoni, glede vzgoje in izobraževanja pa je treba povedati, da ne obstaja posebna ureditev v zakonu, ampak je bila pri pripravi aneksa upoštevana obveznost učiteljev, ki jo imajo v šoli v naravi. Pravilnik o financiranju šole v naravi (Uradni list RS, št. 61/04, 70/08 in 61/09) namreč ureja plačilo strokovnim delavcem, ki se udeležijo šole v naravi in v 17. členu določa, da strokovnemu delavcu šole, ki izvaja šolo v naravi, med drugim pripada tudi plačilo v skladu s kolektivno pogodbo za največ pet ur dežurstva in dela preko polnega delovnega časa na dan oziroma do 16 ur dežurstva in dela preko polnega delovnega časa na teden ter do šest ur stalne pripravljenosti na dan.
Opomba: Po pregledu predpisov in kolektivnih pogodb, ki urejajo pripravljenost, je mogoče ugotoviti, da se uporablja dva pojma, in sicer pripravljenost za delo in stalna pripravljenost. Ne glede na različno poimenovanje menimo, da gre za enako dejansko stanje, torej za primere, ko delodajalec javnemu uslužbencu v času, ko ne dela, izjemoma zaradi določenih okoliščin oziroma možnosti, da bo treba opraviti določeno delo, odredi pripravljenost oziroma stalno pripravljenost in mu določi čas, v katerem mora priti na delo oziroma mu naloži, da delo opravi z uporabo komunikacijskih sredstev (telefon, računalnik), če je seveda to glede na naravo dela mogoče.
Primer izvedbe Šole v naravi Čatež 2016 (z ugotovitvami Inšpektorata za šolstvo in šport, z dne, 12.12.2017)
Pravilnik o financiranju šole v naravi določa zgornjo še dopustno vrednost cene učenca na dan, kar pomeni, da je določen maksimalni možni znesek, od katerega se odšteva subvencija pristojnega ministrstva. Šola tako ne more obračunavati višjih stroškov bivanja učenca na dan, pri čemer bi bil potem z odšteto subvencijo končni znesek navidezno v sprejemljivih okvirjih.
115
Za pet dni šole v naravi (ŠVN) bi starši lahko plačali največ 116,25 EUR (pet dni po 23,25 EUR), dodatno prevoz v višini 14,61 EUR in stroške strokovnih sodelavcev v višini 31,17 EUR, kar skupaj znaša 162,03 EUR. Skupna cena, ki so jo plačali starši znaša 129,28 EUR; glede na Pravilnik in Okrožnico ministrstva pa bi ŠVN lahko znašala največ 94,43 EUR (torej izhodiščnih 162,03 EUR, zmanjšanih za 67,6 EUR subvencijo ministrstva). Po stališču Inšpektorata RS za šolstvo in šport je šola preplačan znesek dolžna vrniti staršem (ker so starši plačali 129,28 EUR, so šolo v naravi preplačali za 34,85 EUR. Ta znesek mora šola vrniti staršem).
Tabelarni pregled cene šole v naravi: dejanski strošek učenca + strošek delavca
Cena bivanja CŠOD: 15,10 EUR/dan (Ministrstvo, pristojno za šolstvo, šole obvesti o ceni bivanja na dan na učenca, ki velja v CŠOD, s posebno okrožnico)
116
Pri izvedbenem načrtu šole v naravi je treba upoštevati določila Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole. V skladu s 36. členom Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole mora šola za izvedbo šole v naravi zagotoviti enega strokovnega delavca na 15 učencev. Za izvajanje posameznih dejavnosti v okviru šole v naravi se uporabljajo merila za oblikovanje oddelkov in učnih skupin. To pomeni, da v šoli v naravi, v kateri izvajamo tečaj plavanja, oblikujemo pri plavanju skupine po normativu 8 učencev neplavalcev oziroma 12 učencev plavalcev, v jedilnici in pri dejavnostih, ki se izvajajo v zaprtem prostoru, pa upoštevamo normativ za oblikovanje oddelkov (28 učencev). Na sprehodu v okolici načrtujemo enega spremljevalca na 15 učencev.
