Postopek pri ocenjevanju in napredovanju učencev v osnovni šoli

(mag. Alojz Širec)

Uvod

V osnovni šoli oziroma v šolah na sploh je povezano s pravicami učencev posebej občutljivo področje ocenjevanja znanja (in drugih dosežkov učencev) ter posledično napredovanja v višji razred. Največ konfliktov med šolo, starši in učenci je povezanih prav s tem področjem šolskega dela. Zato bom v naslednjem prispevku izpostavil nekaj postopkov, ki naj bi jih osnovne šole upoštevale v praksi.

Okvir in podlaga zanje je zagotovo šolska in druga postopkovna zakonodaja (Zakon o osnovni šoli¹ – v nadaljevanju ZOsn; Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli² – v nadaljevanju Pravilnik; Zakon o splošnem upravnem postopku³ – v nadaljevanju ZUP).

Napotki v zakonodaji

Raba določil ZUP v šoli

Glede na določilo 1. člena ZUP⁴ je tudi šola dolžna v določenih primerih upoštevati ZUP. »Na upravnih področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po določbah posebnega zakona. Po določbah tega zakona pa se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom.«⁵ To pomeni, da se tudi v šolah uporabijo določila ZUP, kadar niso povsem natančno predpisani postopki v šolski zakonodaji (načelo subsidiarnosti). Še posebej pomembno je to dejstvo v pritožbenih postopkih staršev, ko menijo, da so bile njihovemu otroku kršene določene pravice (pravica do napredovanja v višji razred).

Ocenjevanje v osnovni šoli – nekaj izvlečkov

Ocenjevalec znanja je učitelj, ki predmet poučuje ali izpitna komisija pri predmetnih in popravnih izpitih (Pravilnik, 6. člen).

V 1. in 2. razredu osnovne šole se učenčevo znanje ocenjuje z opisnimi ocenami, od 3. do 9. razreda pa s številčnimi ocenami (Pravilnik 8. člen, 1. odstavek).

Ocenjujejo se učenčevi ustni odgovori ter pisni, likovni, tehnični, praktični in drugi izdelki, projektno delo in nastopi učencev (Pravilnik 10. člen). Učenec lahko piše pisne izdelke, namenjene ocenjevanju znanja, največ dvakrat v tednu in enkrat na dan. Ne glede na določilo prejšnjega odstavka učenec lahko piše pisne izdelke, namenjene ocenjevanju znanja, trikrat v tednu in enkrat na dan, če gre za ponovitev ocenjevanja v skladu s 13. členom tega pravilnika. V tem primeru učenec ne sme pisati pisnih izdelkov tri dni zaporedoma. O datumu pisanja pisnega izdelka morajo biti učenec seznanjen vsaj pet delovnih dni prej. Pet delovnih dni pred ocenjevalno konferenco učenec ne piše izdelkov za oceno, razen v primeru iz 13. člena tega pravilnika (Pravilnik 12. člen).

Če je na podlagi pisnega izdelka tretjina ali več izdelkov učencev v oddelku ali učni skupini oziroma polovica ali več izdelkov učencev v manjši učni skupini ocenjenih negativno, se pisno ocenjevanje enkrat ponovi, razen za učence, ki so bili prvič ocenjeni s pozitivno oceno in pisnega ocenjevanja ne želijo ponoviti. Učitelj mora pred ponovnim ocenjevanjem ugotoviti vzroke za neuspeh in jih analizirati skupaj z učenci ter o tem obvestiti tudi razrednika in ravnatelja. Ocena se vpiše v redovalnico po drugem ocenjevanju. Upošteva se boljša ocena. Učencu, ki je bil ocenjen samo enkrat, se upošteva dosežena ocena (Pravilnik 13. člen).

Učitelj pri ocenjevanju ustnih odgovorov in nastopov učenčevo znanje oceni takoj in ga seznani z oceno. Opisno oceno vpiše v redovalnico oddelka najkasneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko je bil učenec ocenjen, številčno pa takoj po ocenjevanju.

Pri ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov učitelj učenca seznani z oceno ter jo vpiše v redovalnico oddelka oziroma učne skupine najkasneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko učenec izdelek odda (Pravilnik 14. člen).

V 1. in 2. razredu učitelj oblikuje pri vseh predmetih zaključno opisno oceno, s katero opiše učenčev napredek pri doseganju ciljev oziroma standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih. Od 3. do 9. razreda učitelj oblikuje pri vseh predmetih zaključno številčno oceno, s katero oceni, v kolikšni meri učenec dosega standarde znanja, opredeljene v učnih načrtih in pri tem upošteva ocene, ki jih je učenec pri predmetu prejel med šolskim letom (Pravilnik 16. člen, 2. odstavek).

Znanje učenca, ki se izobražuje na domu, oceni izpitna komisija šole, na katero je učenec vpisan.

Šola starše učenca, ki se izobražuje na domu, sproti obvešča o rokih in načinu izvedbe ocenjevanja znanja učenca. Učenec, ki se izobražuje na domu in ne doseže minimalnih standardov znanja za posamezni razred oziroma je negativno ocenjen, ima pravico do ponovnega ocenjevanja znanja na enak način in v rokih, ki so določeni za opravljanje izpitov v drugem roku skladno s pravilnikom o šolskem koledarju (Pravilnik 17. člen, 2.-4. odstavek).

Obveščanje staršev

Šola ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja starše pisno obvesti o pridobljenih učenčevih ocenah, zapisanih v redovalnici. Ne glede na to določilo je v 1. razredu obvestilo o pridobljenih učenčevih ocenah med šolskim letom lahko tudi samo ustno. Če razrednik staršev o učenčevih ocenah ne more seznaniti ustno, jih obvesti pisno (Pravilnik 19. člen).

Učenec ob koncu pouka v šolskem letu dobi spričevalo z zaključnimi ocenami za posamezne predmete. Učenec, ki ima pravico opravljati popravni oziroma predmetni izpit, dobi obvestilo o zaključnih ocenah ob koncu pouka v šolskem letu.

V 1. in 2. razredu šola učencu izda spričevalo z opisnimi ocenami, od 3. do 9. razreda pa spričevalo s številčnimi ocenami.

Osnovna šola učencu, ki se izobražuje na domu, izda spričevalo (Pravilnik 20. člen).

Napredovanje učencev

Učenci v prvem in drugem obdobju praviloma napredujejo. Učenci v tretjem obdobju napredujejo v naslednji razred, če so ob koncu pouka v šolskem letu pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov (Pravilnik 21. člen).

Učenec lahko zaradi slabših ocen, ki so posledica daljše odsotnosti od pouka, bolezni, preselitve ali zaradi drugih razlogov, ponavlja razred, če tako zahtevajo njegovi starši oziroma ponavlja razred na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika v soglasju s starši (Pravilnik 13. člen).

Učenec 3., 4., 5. in 6. razreda lahko na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika ponavlja razred brez soglasja staršev. Učenec lahko ponavlja razred, kadar je ob koncu šolskega leta negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči (Pravilnik 23. člen).

Učenec, ki je v 7. oziroma 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz več kot dveh predmetov, razred ponavlja.

Učenec, ki je v 7. oziroma 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz največ dveh predmetov, do konca šolskega leta opravlja popravni izpit. Če učenec popravnih izpitov ne opravi uspešno, ponavlja razred.

Učenec 9. razreda lahko opravlja popravni izpit iz več predmetov, iz katerih je ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen. Če učenec izpitov ne opravi uspešno, lahko ponavlja 9. razred (Pravilnik 24. člen).

Odločitev o ponavljanju učencev sprejme učiteljski zbor Pravilnik 25. člen).

Ugovor staršev v zvezi z ocenjevanjem in napredovanjem

Če učenec in starši menijo, da je bil učenec ob koncu pouka v šolskem letu nepravilno ocenjen, lahko starši v treh dneh po prejemu spričevala, zaključnega spričevala, obvestila o zaključnih ocenah ob koncu pouka v šolskem letu pri ravnatelju vložijo obrazložen pisni ugovor.

Ravnatelj po prejemu ugovora preveri, če je bil ugovor vložen pravočasno.

Če je ugovor pravočasen, ravnatelj najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenuje komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Med člani komisije mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen v tej šoli. V komisijo ne more biti imenovan učitelj, ki je učenca ocenil (Pravilnik 34. člen).

Staršem ni možno preprečiti, da vložijo ugovor na sprotne ocene. V Pravilniku pa ni določila, da je ugovor dovoljen, saj je ta omogočen na zaključno oceno.

Praksa v večini šol pa je nekoliko drugačna; kadar gre za ugovor na sprotne vidne učiteljeve napake pri oblikovanju ocene (kot so na primer napačni seštevki točk v nalogah objektivnega tipa, neupoštevanje pravilno zapisanih odgovorov itd.), je smiselno vse te napake tudi sproti razčistiti in odpraviti. Tudi sam priporočam tak življenjski pristop do staršev in otrok.

Postopek pri ugovoru na zaključno oceno: Komisija pregleda dokumentacijo o učenčevem znanju pri posameznem predmetu in se po pregledu odloči, ali bo o ustreznosti ocene presodila na podlagi te dokumentacije ali pa bo učenčevo znanje ponovno ocenila po postopku, ki je določen za opravljanje izpita iz tega predmeta.

Če se komisija odloči, da bo učenčevo znanje ponovno ocenila, učenca ter njegove starše o tem takoj obvesti in jim hkrati sporoči datum ponovnega ocenjevanja. Komisija mora o svoji odločitvi starše ter učenca obvestiti najkasneje v osmih dneh po vložitvi ugovora. Odločitev komisije je dokončna (Pravilnik 35. člen).

Kako ravnati v primeru ugovora ob koncu šolskega leta?

Nekaj ugotovitev iz sodne prakse

Primer – na upravnem sodišču:

Evidenčna številka: UL0007770

Datum odločbe: 25.09.2013

Področje: ŠOLSTVO – UPRAVNI POSTOPEK

Institut: osnovna šola – napredovanje iz razreda v razred – ponavljanje razreda – soglasje staršev – obrazložitev odločbe

Ugotovitve:

1. Problem

Učiteljski zbor pri toženi stranki je na zaključni konferenci dne 18.6. 2013 sprejel sklep, s katerim je odločil, da tožnik ne napreduje v 7. razred zaradi ponovne negativne ocene iz predmeta matematika. Na podlagi tega sklepa je bilo tožniku izdano spričevalo, v katerem je med drugim navedeno, da ne napreduje v naslednji razred. Tožnik v tožbi sicer izpodbija ta del spričevala kot prvostopenjski akt, vendar je sodišče smiselno štelo, da tožnik izpodbija samo odločitev, da ne bo napredoval v 7. razred, spričevalo pa je zgolj že sprejeta odločitev, izražena v posebej predpisani obliki. Iz navedenega razloga je sodišče štelo, da tožnik smiselno izpodbija samo odločitev o nenapredovanju, ta odločitev pa je bila sprejeta že na zaključni konferenci dne 18. 6. 2013. Tožeča stranka je zoper prvostopenjski akt ugovarjala tako zaradi ocene iz matematike kot tudi zaradi tega, ker se ne strinja, da tožnik ne bo napredoval v 7. razred. Drugostopenjski organ je ugovor zavrnil in odločil, da se nezadostna ocena pri matematiki ne spremeni. V obrazložitvi pojasnjuje potek pisnega in ustnega izpita iz matematike in še navaja, da tožnik ne dosega minimalnih standardov znanj 6. razreda.

Jedro spora je torej: Odločitev, da učenec ne napreduje v višji razred, pomeni odločanje o pravici učenca, zato bi bilo treba že na prvi stopnji po tem, ko je učiteljski zbor sprejel tak sklep, izdati upravno odločbo z vsemi sestavinami, kot jih določa ZUP, kajti le tako je potem možno učinkovito pravno varstvo oziroma učinkovito pravno sredstvo, to je ugovor zoper tak akt. Omenjene napake ni v celoti odpravil niti drugostopenjski organ, ki je odločal o ugovoru.

Tožnik je vložil tožbo zoper spričevalo o končanem razredu osnovne šole, št. 20131508 z dne 24. 6. 2013, in sklep tožene stranke, št. 1115 z dne 2. 7. 2013. Z navedenim spričevalom je bilo ugotovljeno, da tožnik ne napreduje v naslednji (7.) razred. S sklepom z dne 2. 7. 2013 pa je tožena stranka odločila, da se tožniku na podlagi predmetnega izpita iz matematike dne 2. 7. 2013 zaključena ocena nezadostno (1) pri matematiki ne spremeni.

2. Povzetek iz tožbenega zahtevka

Tožnik v tožbi navaja, da iz obrazložitve drugostopenjskega sklepa ne izhaja, kdo je sodeloval v komisiji. Razen tega tožniku ni bila dana možnost popravljanja ocene med letom. Zadnji test, ki je bil pomemben za odločitev o zaključni oceni, je pisal pozitivno, predmetni izpit, ki ga je opravljal tožnik, pa je bil pretežak. Iz obrazložitve drugostopenjskega sklepa tudi ne izhaja, zakaj je tožnik opravljal predmetni izpit ter ali so bile spoštovane vse prilagoditve pri organizaciji in načinu preverjanja in ocenjevanja znanja ter ustrezna časovna razporeditev. Drugostopenjski organ ni pojasnil, zakaj naj bi tožnik ne napredoval.

Razen tega bi moral prvostopenjski organ obrazložiti svojo odločitev, da je tožnik nezadostno ocenjen in da ne sme napredovati v naslednji razred oziroma bi moral ugotoviti pravno relevantna dejstva, iz katerih bi bilo mogoče napraviti sklep, kot ga je navedel prvostopenjski organ. Brez navedbe dokazov, ki jih je organ pregledal in uporabil, pa ni mogoče sklepa preizkusiti. S tem je storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka ter kršena pravica iz 22. člena ustave. Ker drugostopenjski organ ni odgovoril na vse tožnikove ugovore, je kršil tudi določbo prvega odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj je obrazložitev izpodbijanega akta tako pomanjkljiva glede bistvenih dejstev, da presoja materialne pravne zakonitosti izpodbijanega akta ni možna.

Tožnik tudi meni, da bi moral drugostopenjski organ odločiti z odločbo in ne s sklepom. Drugostopenjski organ ni odgovoril na ugovore tožnika, ki so pomembni in ki imajo za posledico tudi dejstvo, da obrazložitev izpodbijanega akta ne ustreza zahtevam določila prvega odstavka 214. člena ZUP. Tožnik predlaga, naj se odpravita akta tožene stranke z dne 24. 6. 2013 in 2. 7. 2013. Razen tega je tožnik predlagal tudi izdajo začasne odredbe, s katero naj bi sodišče toženi stranki naložilo, da tožnik napreduje v naslednji razred do pravnomočne odločitve o glavni stvari. – Sodišče je s sklepom opr. št. I U 1231/2013-8 z dne 19. 8. 2013 zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

3. Povzetek odgovora tožene stranke – osnovne šole

Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje potek postopka, navaja, katere člane je imenovala v komisijo, da odločajo o ugovoru ter da je komisija pregledala dokumentacijo o znanju tožnika in sprejela sklep, da se bo znanje tožnika iz predmeta matematika ponovno ocenilo. Iz poročila komisije je razvidno, da je ugotovila, da so bili starši tožnika sproti seznanjeni s težavami, ki jih ima, učiteljica matematike je jasno videla, da je imel tožnik neurejene zapiske, ni opravljal domačih nalog, ni obiskoval dopolnilnega pouka in s tem tudi ni izkoristil ponujene pomoči s strani šole, da je bil tožnik šestkrat prisoten na individualni in skupinski pomoči, iz poročila A.A. iz individualne in skupinske pomoči pa je razvidno, da je tožnik pri delu nesamostojen, da ima izredno slabo koordinacijo rok, med reševanjem nalog je večkrat glasno ugovarjal, ni reagiral na popravke učiteljice, ni upošteval njenih navodil in je bil za delo popolnoma nezainteresiran ter je učiteljica že takrat opozorila, da brez veliko vaje ne bo uspeha. Tožniku je bila tudi dodeljena dodatna strokovna pomoč. V celotnem šolskem letu je dobil 11 ocen, od tega le tri pozitivne, povprečna ocena je 1,27. Že v petem razredu je imel matematiko zaključeno nezadostno in je kljub temu napredoval v višji razred. Komisija se je odločila, da je zaključena ocena nezadostno utemeljena. Ne glede na to se je odločila, da ponovno preveri znanje tožnika z opravljanjem pisnega in ustnega dela. Komisija je tako utemeljeno sklepala, da tožnik ne dosega minimalnih standardov znanj šestega razreda in je pravilno odločila, da je bila zaključena ocena učiteljice matematike ustrezna. Odločitev tožene stranke je tako povsem pravilna in zakonita. Kot članica komisije je bila s strani ravnatelja tožene stranke imenovana učiteljica matematike na Osnovni šoli B., torej ne gre za učiteljico tožene stranke. Tožniku je bila dana možnost popravljanja ocene med letom. Odločitev o ponavljanju je sprejel učiteljski zbor dne 18. 6. 2013, kar izhaja iz zapisnika zaključne konference. Odločba tožene stranke vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih. Spričevalo tožeče stranke je povsem pravilno oblikovano. V odločitvi je naveden organ, ki je sprejel odločitev, postopek, materialne določbe, odločitev pa je tudi pravilno obrazložena. Tožena stranka je celoten postopek odločitve in dokončno odločitev sprejela na način, da je mogoča presoja njene pravilnosti. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo zavrže oziroma podrejeno zavrne.

2.2. Izrek upravnega sodišča na prvi stopnji (sodba I U 1231/2013; ECLI:SI:UPRS:2013:I.U.1231.2013):

Tožba je utemeljena.

1. Odločitev o tem, da tožnik ne bo napredoval v 7. razred, je bila tožniku sporočena v obliki spričevala, kjer je poleg ocen med drugim podčrtano tudi to, da tožnik ne napreduje. Spričevalo predstavlja le sporočilo tistega, kar je 18. 6. 2013 sklenil učiteljski zbor na konferenci. Tako že v prvostopenjskem aktu tožniku ni bilo v obliki odločbe pojasnjeno, iz katerih razlogov ne bo napredoval v višji razred. Sodišče sicer sprejema to, da mora biti spričevalo v točno predpisani obliki in tudi drugače ne more biti, kot da je zgolj označeno, da učenec ne napreduje. Vendar pa gre pri tej odločitvi za odločanje o pravici učenca, zato bi morala tožena stranka že na prvi stopnji po tem, ko je učiteljski zbor sprejel tak sklep, izdati upravno odločbo z vsemi sestavinami, kot jih določajo 212., 213. in 214. člen ZUP, kajti le na tak način je potem možno učinkovito pravno varstvo. Tretji odstavek 3. člena ZUP namreč določa, da se ta zakon uporablja tudi v primeru, ko izvajalci javnih služb odločajo o pravicah ali obveznostih uporabnikov njihovih storitev. Že na podlagi tega določila bi moral že prvostopenjski organ izdati upravno odločbo, kjer bi bilo med drugim potrebno navesti vse razloge, zaradi katerih meni, da mora tožnik ponavljati razred, kajti le na ta način mu je omogočeno učinkovito pravno sredstvo, to je ugovor zoper tak akt.

2. Te napake pa v celoti ni odpravil niti drugostopenjski organ, ki je odločal o ugovoru. V ugovoru je namreč zakonita zastopnica tožnika navedla, da ugovarja zaradi ocene iz matematike in da želi tožnik napredovati, da se ne strinja, da ponavlja razred in prosi, naj komisija odloča, da bo tožnik šel naprej v 7. razred. Mati tožnika torej ni ugovarjala zgolj zaradi negativne ocene iz matematike, ampak tudi zaradi tega, ker tožnik ni napredoval v 7. razred. Drugostopenjski organ pa je v izreku sklepa odločil zgolj o tem, da se nezadostna ocena iz matematike ne spremeni. V obrazložitvi je pojasnil, zakaj je negativna ocena upravičena, glede napredovanja v višji razred pa je v drugostopenjskem aktu navedeno zgolj to, da tožnik ne dosega minimalnih standardov znanj 6. razreda. Ni pa pojasnjeno to, katerih minimalnih standardov znanj ne dosega. Zgolj negativna ocena iz enega predmeta v 6. razredu osnovne šole namreč še ne pomeni nujno, da mora učenec ponavljati razred, ampak je to šele prvi pogoj za ponavljanje razreda.

3. Sodišče pa želi pojasniti še to, da ne soglaša s stališčem tožeče stranke, da bi bilo v času izdaje odločbe možno ponavljati razred v drugem obdobju le s soglasjem staršev. V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS št. 102/2007) se je 69. člen v celoti spremenil tako, da je bil med drugim dodan tudi četrti odstavek, kjer je določeno, da ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko učenec 3., 4., 5. in 6. razreda na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika ponavlja razred brez soglasja staršev. To določilo med drugim tudi določa, da lahko v drugem obdobju učenec ponavlja, kadar je ob koncu šolskega leta negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči.

4. V ponovljenem postopku bo moral prvostopenjski organ izdati poseben pismeni akt in ga ustrezno obrazložiti v skladu z navodili te sodbe, v kolikor bo ponovno odločil, da tožnik ne napreduje. Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker so bila kršena pravila postopka. Glede na to, da je bil razlog za ugoditev tožbi kršitev pravil postopka, se sodišče do ostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo. Tožena stranka je z zahtevo po zaslišanju prič in postavitvi izvedenca smiselno predlagala tudi opravo glavne obravnave. Sodišče v tej zadevi ni razpisalo glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

2.3. Izrek upravnega sodišča na drugi stopnji (UPRS sodba I U 1947/2013, dne 25.2.2015)

1. Namen postopka pred drugostopenjskim organom ni ponovno ocenjevanje znanja učenca, če za to ni potrebe, ampak preverjanje zakonitosti postopka in uporabe strokovnih standardov pri ocenjevanju učenca, ki ima za posledico ponavljanje razreda. Vsi ostali vidiki predmetne ocene in odločitve o ponavljanju razreda spadajo v okvir avtonomije pedagoškega procesa, kar ne more biti predmet upravnega spora.

2. Odločitev sodišča: Tožba se zavrne.

3. Povzetek obrazložitve:

V obrazložitvi sodišče podrobno navaja vse ugotovitve o pomoči šole za učenca in o njegovem odzivu ter odzivu staršev med šolskim letom. Tudi komisija na šoli, kot drugostopenjski organ ugotavlja: da je iz dokumentacije razvidno, da je večina obtožb in argumentov v ugovoru pomanjkljivih, nepopolnih in napačnih, vendar razumemo stisko staršev in učenca. Starši v ugovoru niso priložili nobenih dokumentov, nobenega učencu vrnjenega preizkusa znanja, ki bi dokazovali zadostno učenčevo znanje. Komisija prav tako ugotavlja, da je bila ocena iz matematike ob koncu šolskega leta 2012/13 ustrezna, zato se ni odločila, da bi učenca ponovno ocenila. Obenem je učenec to možnost že imel 2. 7. 2013, kjer pa s svojim znanjem ni dosegel minimalnih standardov znanja, zato se ni odločila, da bi učenčevo znanje ponovno ocenila.

Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v ponovljenem postopku izdala pisni akt z vsemi sestavinami iz 212., 213. in 214. člena ZUP in ga je tudi obrazložila, kar velja za prvostopenjski akt in drugostopenjski akt. Glede na prvotni očitek sodišča, da v aktu ni pojasnjeno, katerih minimalnih standardov otrok ne dosega, sodišče ugotavlja, da so ti standardi navedeni na strani 3 prvostopenjskega akta in na strani 5 drugostopenjskega akta. Oba akta sta torej obrazložena glede na ključne elemente zakonskega dejanskega stanu iz 4. odstavka 69. člena ZOsn, drugostopenjski akt pa ima potrebno vsebino tudi glede pritožbenih ugovorov (2. odstavek 254. člena ZUP). V obeh primerih so v odločbah opisani konkretni koraki v dogovarjanjih glede učne pomoči učencu in drugih okoliščin izvajanja dopolnilnega pouka in drugih oblik individualne in skupinske pomoči. Opis teh dejstev je natančen, obširen in zelo prepričljiv in se ujema s podatki v spisu oziroma tožeča stranka zgolj pavšalno navaja, da se pomoč dejansko ni izvajala in da ni bila obveščena o pomembnih zadevah glede morebitnega ponavljanja razreda. Tudi očitki o šikaniranju učenca so bili postavljeni tako pavšalno, da ni dvoma, da tožnica ni uspela vzpostaviti domneve, da je bil otrok kakor koli diskriminiran v ocenjevanju oziroma v učnem procesu.

Kaj bi veljalo upoštevati v vzgojno-izobraževalni praksi?

A) V vsakodnevni praksi ocenjevanja znanja je treba ravnati skladno z določili tako Zakona o osnovni šoli kot Pravilnika.

B) Še posebej pozorni morajo biti ravnatelji v primerih, ko starši ugovarjajo na oceno ob zaključku šolskega leta oziroma na odločitev o morebitnem ponavljanju razreda. V primerih ugovora na zaključno oceno (ki ni nujno negativna ocena) se ravnatelj ravna po določilih Pravilnika (34. člen).

Pomembno, upoštevaje napotke sodišča, pa je, da pritožbena komisija opredeli svojo odločitev z odločbo. Obliko in vsebine odločbe določa ZUP:

Uvod odločbe obsega: ime organa, ki odločbo izdaja, predpis o njegovi pristojnosti, način uvedbe postopka, osebno ime stranke in njenega morebitnega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca ter na kratko označeno zadevo, za katero gre v postopku (ZUP 212. člen).

V izreku se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank (ZUP 213. člen).

Obrazložitev odločbe obsega:

1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto;
3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov;
4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba;
5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank (ZUP 214. člen).

S poukom o pravnem sredstvu se stranki sporoči, ali lahko vloži zoper odločbo pritožbo ali pa začne upravni spor ali kakšen drug postopek pred sodiščem (ZUP 215. člen). Pouk o pravnem sredstvu kot poseben sestavni del odločbe sledi za obrazložitvijo.

Odločba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, je dokončna. Z dokončnostjo lahko stranka prične izvajati pravico, če zakon ne določa drugače (ZUP 224. člen).

C) Upoštevaje odločitev upravnega sodišča v primeru nenapredovanja v naslednji razred pa bi vendarle kazalo upoštevati napotke sodišča.

Odločitev o ponavljanju učencev sprejme učiteljski zbor. Če se učenec in starši ne strinjajo z odločitvijo o ponavljanju razreda, lahko v treh dneh po prejemu spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor. O ugovoru se odloči na način in po postopku, določenem v 68. členu Zakona o osnovni šoli (Pravilnik 25. člen, 1. odstavek).

Ustaviti se je treba ob prvi zahtevi Odločitev o ponavljanju učencev sprejme učiteljski zbor. Po mnenju sodišča mora učiteljski zbor svoj obrazložen sklep zapisati v obliki odločbe⁶. Šele na ta način bo imel zapis v spričevalu, da učenec ne napreduje, zadostno osnovo. Starši pa se bodo na podlagi podrobne obrazložitve odločitve strokovnega organa lažje odločili o morebitni vložitvi ugovora. O ugovoru staršev nato odloči komisija (drugostopenjski organ), ki prav tako izda ustrezno upravno odločbo.

---

1. Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13 in 46/16 – ZOFVI-L.↩

2. Uradni list RS, št. 52/13.↩

3. Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13.↩

4. »Po tem zakonu morajo postopati upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank.«↩

5. 3. člen ZUP, 2. točka.↩

6. »Sodišče sicer sprejema to, da mora biti spričevalo v točno predpisani obliki in tudi drugače ne more biti, kot da je zgolj označeno, da učenec ne napreduje. Vendar pa gre pri tej odločitvi za odločanje o pravici učenca, zato bi morala tožena stranka že na prvi stopnji po tem, ko je učiteljski zbor sprejel tak sklep, izdati upravno odločbo z vsemi sestavinami, kot jih določajo 212., 213. in 214. člen ZUP, kajti le na tak način je potem možno učinkovito pravno varstvo.«↩