S 1. 9. 2024 so se začele uporabljati nekatere spremembe na področju preverjanja in ocenjevanja znanja učencev v osnovni šoli. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (v nadaljevanju: MVI) je namreč pripravilo Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (v nadaljevanju: Pravilnik), ki je bil dne 26. 7. 2024 objavljen v Uradnem listu RS, št. 63/24.
Bistvene spremembe posegajo v vsebinska področja:
- učencev s posebnimi potrebami,
- učencev priseljencev,
- izobraževanja učencev na domu,
- nenapredovanje učencev brez soglasja staršev v 3. – 6. razreda.
I.
Prvi člen pravilnika ureja razširitev termina starši tudi na skrbnike in druge osebe, pri katerih je otrok v oskrbi, zato se za vse tri kategorije odraslih oseb v nadaljevanju pravilnika uporablja nadredni termin starši.
II.
MVI je dopolnilo dosedanji 5. člen Pravilnika, ki je urejal le pravice učencev s posebnimi potrebami. Novi 5. člen dodaja še učence z učnimi težavami, pri učencih s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v prilagojen izobraževalni program, je 5. člen modificiran, medtem ko je prvi odstavek 5. člena, ki ureja pravice učencev s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, nespremenjen.
Za učenca s posebnimi potrebami, ki je usmerjen v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem, se pri preverjanju in ocenjevanju znanja upoštevajo določila tega pravilnika, če z navodili za prilagojeno izvajanje programa osnovne šole za učence s posebnimi potrebami niso določeni drugačni načini ocenjevanja znanja.
Za učenca s posebnimi potrebami, ki je usmerjen v prilagojen izobraževalni program, se pri preverjanju in ocenjevanju znanja upoštevajo določila tega pravilnika, lahko pa se z individualiziranim programom določi, da se organizacijsko, izvedbeno in tehnično prilagodi preverjanje in ocenjevanje znanja. Prilagodijo se lahko tudi načini in roki ocenjevanja znanja ter število ocen. V prej veljavnem pravilniku je bil pogoj, da ima učenec, ki je usmerjen v prilagojen izobraževalni program, več motenj, po novem pravilniku tega pogoja ni več. V novem pravilniku tudi ni več zapisa, da se pri preverjanju in ocenjevanju znanja upoštevajo določila tega pravilnika, lahko pa se z individualiziranim programom določi, da je večina ocen ali da so vse ocene pridobljene na osnovi pisnih izdelkov.
Novela pravilnika ureja tudi prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja za učence z učnimi težavami. Za učenca z učnimi težavami se pri preverjanju in ocenjevanju znanja upoštevajo določila tega pravilnika, lahko pa se z Izvirnim delovnim projektom pomoči v skladu s Konceptom dela v osnovni šoli določi, da se organizacijsko, izvedbeno in tehnično prilagodi preverjanje in ocenjevanje znanja. Prilagodijo se lahko tudi načini in roki ocenjevanja znanja.
III.
Pri učencih priseljencih MVI uvaja nov dokument v osnovnošolski sistem, ki ga MVI imenuje individualni načrt aktivnosti učenca priseljenca (uporablja se kratica INA).
Za učenca priseljenca iz druge države se lahko v dogovoru s starši med šolskim letom prilagodijo načini in roki za ocenjevanje znanja ter število ocen (zapis ostaja enak). Podrobneje se prilagoditve ocenjevanja znanja opredelijo v individualnem načrtu aktivnosti učenca priseljenca. Znanje učenca priseljenca iz druge države se lahko ocenjuje glede na njegov napredek pri doseganju ciljev oziroma standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih.
MVI v novem pravilniku tudi določa. da je za učence priseljence s posebnimi potrebami INA del individualiziranega programa.
Prilagoditve ocenjevanja med šolskim letom se učencu priseljencu iz druge države upoštevajo največ tri šolska leta (prej največ dve šolski leti) po vključitvi v osnovno šolo v Republiki Sloveniji.
Če se učenec zaradi preselitve vključi v šolo, ki izvaja program osnovne šole po prilagojenem predmetniku za osnovno šolo na narodno mešanem območju, se znanje učenca pri pouku italijanščine in madžarščine kot drugega jezika lahko ocenjuje glede na njegov napredek pri doseganju ciljev oziroma standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih (ta odstavek ostaja nespremenjen).
O prilagoditvah ocenjevanja med šolskim letom za učence iz prvega in drugega odstavka tega člena, razen za učence s posebnimi potrebami, odloči učiteljski zbor. Za učence priseljence s posebnimi potrebami prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja določi namreč strokovna skupina na šoli, kar izhaja iz določb ZUOPP-1.
IV.
Znanje učenca, ki se izobražuje na domu, se ocenjuje iz vseh predmetov glede na predmetnik posameznega razreda javno veljavnega programa osnovne šole, v katerem se učenec izobražuje. Gre za novost, ki izhaja iz spremenjenega 90. člena Zakona o osnovni šoli (Ur. l . RS, št. 16/24).
Ocenjevanje znanja izvaja osnovna šola, v katero je učenec vpisan, in sicer v prostorih osnovne šole, kar je dodaten zapis, saj je bilo v preteklosti kar nekaj sporov o tem, kje (v katerih prostorih) se ocenjuje znanje učenca, ki se izobražuje na domu. Znanje učenca oceni izpitna komisija.
Osnovna šola za učenca, ki se izobražuje na domu, poleg obveznosti iz prve in druge alineje 89. člena Zakona o osnovni šoli (to je, da staršem ob začetku šolskega leta predstavi cilje, standarde znanja, merila ocenjevanja in pogoje za napredovanje v naslednji razred, starše sproti obvešča o rokih in načinu izvedbe ocenjevanja znanja učenca ter izvede ocenjevanje znanja v rokih, ki so določeni s pravilnikom, ki ureja šolski koledar) starše sproti obvešča o načinu ocenjevanja znanja učenca v skladu z 10. členom pravilnika, ki določa, da se ocenjujejo učenčevi ustni odgovori ter pisni, likovni, tehnični, praktični in drugi izdelki, projektno delo in nastopi učencev.
Novost v pravilniku je zapis, da se kot način ocenjevanja znanja učencev, ki se izobražujejo na domu, lahko določi načine ocenjevanja iz 10. člena pravilnika, s katerimi je mogoče neposredno pred izpitno komisijo ugotavljati in vrednotiti, v kolikšni meri učenec dosega v učnem načrtu določene cilje oziroma standarde znanja.
Učenec, ki se izobražuje na domu in ne doseže minimalnih standardov znanja oziroma je negativno ocenjen pri posameznem predmetu, ima pravico do ponovnega ocenjevanja znanja v rokih, ki so določeni s pravilnikom, ki ureja šolski koledar (v prej veljavnem pravilniku je bilo zapisano drugače, in sicer, da ima pravico do ponovnega ocenjevanja znanja v rokih, ki so določeni za opravljanje izpitov v drugem roku skladno s pravilnikom o šolskem koledarju).
V.
Za osnovne šole, ki v šolskih letih 2024/2025, 2025/2026, 2026/2027 in 2027/2028 ne bodo vključene v izvajanje razširjenega programa v skladu s 47. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 16/24), se glede ponavljanja brez soglasja staršev v prvem in drugem obdobju uporablja še naprej drugi odstavek 23. člena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli, ki določa, da lahko učenec ponavlja razred, kadar je ob koncu šolskega leta negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči.
Pri osnovnih šolah, ki so že vključene oziroma še bodo v prihodnjih šolskih letih vključene v nov koncept razširjenega programa, pa se bo uporabljal zapis, da lahko učenec ponavlja razred, kadar je ob koncu šolskega leta negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dejavnosti za podporo in pomoč pri učenju.
Novi pravilnik hkrati tudi črta dosedanji tretji odstavek 23. člena, ki je določal, da lahko v prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom učenec v 3. razredu ponavlja razred, če ni dosegel minimalnih standardov znanja, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk.