Zgodnja obravnava in nova zakonodaja o celostni obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami

Splošno o zgodnji obravnavi

Zgodnja obravnava je »nabor storitev za majhne otroke in njihove družine, ki so jim na njihovo prošnjo v določenem obdobju otrokovega življenja na voljo ter pokrivajo vsakršne dejavnosti posebne podpore z namenom, da se zagotovi in spodbudi otrokov osebni razvoj, okrepi zmogljivost same družine in spodbudi socialna vključenost družine in otroka« (Soriano, V. in Kyriazopoulou, M. (ur.), 2010, str. 2).

Zgodnja obravnava v otroštvu je področje, povezano s pravico majhnih otrok in njihovih družin do pomoči, ki jo potrebujejo. Cilj zgodnje obravnave je nuditi podporo in krepiti otroka, družino ter vse vključene službe. Pomaga pri razvoju inkluzivne in kohezivne družbe, ki se zaveda pravic otrok in njihovih družin (Evropska agencija, 2010).

Prve pobude za potrebo po zgodnji obravnavi so prišle iz ZDA v zgodnjih sedemdesetih letih, zakonsko ureditev je v Evropi najprej dobila Velika Britanija leta 1976 in ZDA leta 1979, leta 1981 pa so bili oblikovani prvi programi zgodnje obravnave. Tudi v Sloveniji segajo začetki zgodnje obravnave v zgodnja sedemdeseta leta 20. stoletja, čeprav je bila zakonska podlaga oblikovana v letu 1980 z Zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Globačnik, 2017).

V zadnjih letih se je razvil nov koncept zgodnje obravnave v otroštvu, v katerega so neposredno vključeni zdravstvo, izobraževalna sfera in družboslovne znanosti, zlasti psihologija. Osredotoča se na otrokov razvoj in na vpliv socialne interakcije, na človeški razvoj na splošno ter posebej na otroka. V novem konceptu je zaznati tudi premik iz vrste obravnave, usmerjene predvsem na otroka, k širšemu pristopu, kjer sodelujejo otrok, družina ter okolje. Gre za premik od »medicinskega« k »socialnemu« modelu (Soriano, V. in Kyriazopoulou, M. (ur.), 2010).

Na ravni EU obstaja nevladna organizacija Evropska agencija za razvoj izobraževanja na področju posebnih potreb, ki se že nekaj let posveča tudi raziskovanju programov zgodnje pomoči. Na srečanju v Evropskem parlamentu leta 2011 so mladi opozorili na naslednje: »Inkluzija se začne v vrtcu« (Evropska agencija, 2012a, str. 14); »Raznolikost je pozitivna; ljudi je treba že od samega začetka pripravljati na to, da delajo z otroki in ustvarijo boljšo generacijo«. V poročilu Agencije iz leta 2010 z naslovom Zgodnja obravnava v otroštvu – Napredek in razvoj 2005–2010 je zgodnja obravnava v otroštvu opredeljena kot nabor storitev za majhne otroke in njihove družine, ki so jim na voljo na njihovo prošnjo v določenem obdobju otrokovega življenja ter pokrivajo vsakršne dejavnosti posebne podpore, z namenom, da se zagotovi in spodbudi otrokov osebni razvoj, okrepi zmogljivost same družine in spodbudi socialna vključenost družine in otroka (Evropska agencija, 2010, str. 7; v Šoln Vrbinc, Jakič Brezočnik, Švalj, 2016).

Med različnimi elementi, ki veljajo za pomembne za zgodnjo obravnavo v otroštvu, je treba poudariti razpoložljivost: skupen cilj zgodnje obravnave v otroštvu je, da se je treba čim prej odzvati na potrebo otrok in družin po podpori. To je splošna prioriteta v vseh državah, in sicer zato, da se zmanjšajo regionalne razlike glede na razpoložljivost virov in se zagotovi enaka kakovost storitev vsem otrokom in staršem, ki zaprosijo za pomoč (Evropska agencija, 2010, str. 7–8).

Zgodnja obravnava je bila tudi predmet razprave v okviru projekta Večkulturna raznolikost in izobraževanje na področju posebnih potreb. Učitelji in tudi strokovnjaki iz podpornega centra so predstavili jasne prednostne naloge, ki vključujejo: prednost zgodnje obravnave, pomen in potrebo dela s starši (Evropska agencija, 2009a, str. 55).

Zgodnje otroštvo je za razvoj človeka pomembnejše kot katero koli drugo kasnejše življenjsko obdobje, prikrajšanost v zgodnjem otroštvu pa ima lahko težko popravljive posledice kasneje v življenju (Opara, 2013). Temeljno načelo skrbi za otroke s posebnimi potrebami je zato čim zgodnejše odkrivanje težav in posebnih potreb ter takojšnje zagotavljanje ustrezne pomoči otroku in njegovi družini. Na tak način spodbujamo razvoj pozitivnih odnosov, ki lahko prispevajo k ohranjanju ravnovesja, socialni vključenosti družine in otroka ter hkrati ustvarjajo priložnosti za interakcijo otroka z okoljem (Bužan, 2013).

Zaradi dosežkov sodobne medicine vse več novorojenčkov preživi, a med njimi se rodijo tudi tisti z ugotovljeno invalidnostjo. Nekateri so »rizični«, kar pomeni, da se težave ob rojstvu še ne kažejo, vendar pa nekaj v njihovi anamnezi ali družinskih okoliščinah kaže na to, da je možno, da se bo kasneje pokazalo zaostajanje v razvoju. Zaostajanje v razvoju pomeni, da je otrok manj razvit, kot bi bilo pričakovati glede na njegovo starost. Zaostajanje se lahko kaže na enem ali na več področjih – telesnem, socialnem, komunikacijskem ali kognitivnem (v Šoln Vrbinc, Jakič Brezočnik, Švalj, 2016).

Stanje v Sloveniji pred uveljavitvijo zakona o celostni obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (povzeto po Šoln Vrbinc, P., Jakič Brezočnik, M., Švalj, K. 2016. Zgodnja obravnava – Izhodišča za sistemsko ureditev)

V Sloveniji je do januarja 2019 zgodnjo obravnavo otrok z motnjami v razvoju urejal Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), ki pa ne določa podrobneje, kaj ta obravnava zajema, kako je organizirana in kako je dostopna. Je neenakomerno porazdeljena, nedostopna vsem uporabnikom in storitve sistemsko niso usklajene. Na sistemski ravni so zasnovane nekatere vrste pomoči, ki so povezane z zgodnjo obravnavo novorojenčkov, malčkov in otrok v zgodnjem otroštvu, in sicer so to pregledi v porodnišnici, sistematski in drugi pregledi v zdravstvenih domovih, razvojnih ambulantah ter centrih za duševno zdravje, prilagojeni program za predšolske otroke v vrtcih, dodatna strokovna pomoč, spremljevalci, prilagoditve v rednih oddelkih vrtcev ter pravice iz socialnega varstva.

Poleg tega so na področju zgodnje obravnave zelo dejavne nevladne organizacije z različnimi programi. Ponekod dodatno pomoč zagotavljajo tudi lokalne skupnosti, vendar navedene sistemske rešitve za kakovostno zgodnjo obravnavo, skladno z usmeritvami Evropske skupnosti^{^[1]} žal niso zadostne in niso dovolj učinkovite.

Predšolsko vzgojo v vrtcih urejata dva zakona, in sicer Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in Zakon o vrtcih. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ureja pogoje za opravljanje ter določa način upravljanja in financiranja na vseh področjih vzgoje in izobraževanja, medtem ko Zakon o vrtcih ureja predšolsko vzgojo, ki poteka v javnih in zasebnih vrtcih (naloga vrtcev, cilji in načela, vrsta možnih programov v vrtcih, financiranje, pogoji za izobrazbo strokovnih delavcev, delovna obveznost vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja, zbiranje in varstvo osebnih podatkov v vrtcu ipd.). Posamezna vprašanja podrobneje urejajo podzakonski predpisi. V vrtce se vključujejo otroci, ko dopolnijo starost 11 mesecev do vstopa v šolo. Predšolska vzgoja ni obvezna. Zagotavljanje predšolske vzgoje je ena izmed temeljnih nalog lokalne skupnosti, zato vrtce ustanavljajo in financirajo občine (http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/predsolska_vzgoja/).

Otroci s posebnimi potrebami dobijo veliko pomoči v okviru predšolske vzgoje. Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami se namreč izvaja v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju: ZUOPP-1) in predpisi, ki urejajo področje predšolske vzgoje

ZUOPP-1 opredeljuje naslednje skupine otrok s posebnimi potrebami:

otroci z motnjami v duševnem razvoju,
slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije,
gluhi in naglušni otroci,
otroci z govorno-jezikovnimi motnjami,
gibalno ovirani otroci,
dolgotrajno bolni otroci,
otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja,
otroci z avtističnimi motnjami ter
otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 in 90/12).

Vsi otroci s posebnimi potrebami, ki v postopku usmerjanja pridobijo odločbo o usmeritvi, potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojeni program za predšolske otroke. Vključujejo se v javne vrtce in vrtce s koncesijo, ki so del javne mreže (v nadaljevanju: vrtci).

a) Program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo

V ta program se praviloma usmerjajo otroci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci oz. otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci in otroci z avtističnimi motnjami.

V vrtcu se lahko prilagodi organizacija in način izvajanja programa ter zagotovi dodatna strokovna pomoč.

Z odločbo o usmeritvi lahko otroci pridobijo pravico do dveh ur dodatne strokovne pomoči za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj in do dve uri svetovalne storitve. Smer izobrazbe, ki jo mora imeti vzgojitelj predšolskih otrok za dodatno strokovno pomoč, je določena v odločbi o usmeritvi, glede na vrsto pomoči, ki jo posamezni otrok potrebuje.

S svetovalno storitvijo pa se zagotavlja podporno okolje za uspešnejše vključevanje otroka s posebnimi potrebami, zato je namenjena družinam otroka s posebnimi potrebami, strokovnim delavcem ter drugim otrokom v oddelku.

Svetovalno storitev lahko pri predšolskih otrocih na predlog zdravnika vrtci izvajajo tudi pred uvedbo postopka usmerjanja, in sicer do 2 uri na mesec.

b) Prilagojeni program za predšolske otroke s posebnimi potrebami

V ta program se praviloma usmerjajo otroci z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci oz. otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci in otroci z avtističnimi motnjami.

V prilagojenih programih je prilagojeno celotno izvajanje programa, tudi normativi.

Pravilnik o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje namreč določa, da je normativ v razvojnem oddelku največ 6 otrok, program izvaja vzgojitelj predšolskih otrok s posebnimi potrebami, ki ima specialno pedagoško izobrazbo ustrezne smeri, in pomočnik vzgojitelja.

Ne glede na program pa lahko težje ali težko gibalno ovirani in slepi otroci pridobijo tudi pravico do stalne fizične pomoči, ki jo nudi spremljevalec, slabovidni otroci, otroci z okvaro vidne funkcije, dolgotrajno bolni in otroci z avtističnimi motnjami pa tudi pravico do začasnega spremljevalca (fizične pomoči pri posameznih dejavnostih), ki jih določi strokovna skupina v vrtcu v individualiziranem programu.

ZUOPP-1 določa še pravico do tolmača za gluhe otroke, pravico do namestitve v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami (v nadaljevanju: zavod) ter pravico do brezplačnega prevoza za predšolske otroke, ki so usmerjeni v vrtec v zavodu.

Leta 2015 je v Državnem svetu RS potekala javna razprava, na kateri so sodelovali predstavniki društev, ki delujejo na področju skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju, starši otrok z razvojnimi motnjami, strokovnjaki razvojnih ambulant, centrov za duševno zdravje, vrtcev in šol s prilagojenim programom, predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in MIZŠ ter posamezniki, ki aktivno delujejo na področju obstoječih oblik zgodnje obravnave ali skrbi za otroke s posebnimi potrebami. Udeleženci so podali mnenja glede obstoječega sistema:

vstopne točke in spremljanje otroka in družine z ugotovljeno razvojno motnjo ali tveganjem na razvojno motnjo ni sistemsko opredeljeno. Starši obiskujejo različne specialiste v različnih krajih;
razvojni oddelki vrtcev niso povsod tam, kjer bi jih potrebovali;
med razvojnimi ambulantami in centri za duševno zdravje ni sistemske povezave; timsko sodelovanje tako znotraj centrov za duševno zdravje in razvojnih ambulant, kot tudi med seboj, je prepuščeno osebni angažiranosti posameznih strokovnjakov, ponekod timskega sodelovanja ni ali pa so timi nepopolni;
začetek obravnav je odvisen od posameznikov, ponekod je to razvojni pediater, pogosto iščejo posamezne strokovnjake starši sami,ravnatelji vrtcev, znanci, prijatelji …;
starši so napoteni od strokovnjaka do strokovnjaka, med posameznimi obravnavami so pogosto dolga časovna obdobja, postopek usmerjanja v vzgojno-izobraževalni program traja tudi več kot eno leto, strokovnjaki pogosto niso med seboj povezani, kar jelahko škodljivo za otroke in preobremenjujoče za družine;
med posameznimi mesti so velike razlike v dostopnosti do oblik zgodnje obravnave, opazna je velika regijska raznolikost, kar ni dopustno;
obravnava je osredotočena le na otroka in le v okviru strokovnega področja posameznega specialista. Na družino podpora ni osredotočena, ni individualnih programov za družine;
strokovnjaki praviloma niso usposobljeni za celostno delovanje na področju zgodnje obravnave; na nobeni fakulteti nimamo programa ali samostojnega predmeta za izobraževanje na področju zgodnje obravnave. V programu »Rana intervencija« zagrebške univerze študira le ena specialna pedagoginja iz Slovenije;
medresorskega povezovanja med pristojnimi ministrstvi glede zgodnje obravnave po njihovi oceni ni.

Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju: MIZŠ) je bilo pripravljeno gradivo »Zgodnja obravnava – Izhodišča za sistemsko ureditev«, v katerem so objavljeni tudi opisi potreb staršev otrok s posebnimi potrebami. V njem so predstavljene konkretne izkušnje, težave in pričakovanja neposrednih uporabnikov zgodnje obravnave. Starši vidijo veliko težavo v obdobju, ko vedo, da ima otrok težave, diagnoza pa še ni postavljena. Začnejo z obiski strokovnjakov v javnem in zasebnem sektorju, kjer pogosto dobijo različna mnenja. S tem se seveda negotovost staršev še poveča. Naslednji šok za starše je običajno diagnoza. Takrat ne vedo, kako naprej in kaj jih čaka. Pričnejo se vključevanja v različne oblike izobraževanj, na spletu preberejo vse forume in druge informacije. Problem nastane, ker ni ustreznega vodenja, ni tima strokovnjakov, ki bi nudil otroku in staršem celostno ter kakovostno obravnavo. Srečujejo se z delnimi, nepopolnimi in med seboj nepovezanimi informacijami, svetovanji, nasveti. Želijo psihološko pomoč in podporo staršem pri soočanju s situacijo in nadaljnjem obvladovanju življenja, informiranje o tem, kaj otrokovo stanje pomeni, kakšne možnosti imajo glede na zakonodajo in kako lahko te pravice uveljavijo. Zanima jih tudi, ali jim lahko kdo pomaga doma, kako naj doma otroku prilagodijo okolje, kakšne pripomočke potrebuje, kako bo s terapijami. Predvsem pa si želijo, da bi obstajala sistemska ureditev, ki bi na enem mestu zagotovila odgovore na vsa ta vprašanja.

Starši menijo, da bi bilo treba zagotoviti mobilno službo v prvih treh letih otrokovega življenja, saj si želijo, da bi jih poleg patronažnih sester, ki niso vedno dovolj usposobljene za delo s starši in z vsemi skupinami otrok s posebnimi potrebami, obiskal pediater, psiholog ali drugi strokovnjaki ter predstavniki nevladnih organizacij.

Junija 2016 je skupina poslank in poslancev s prvo podpisano poslanko dr. Jasno Murgel v predhodno obravnavo na podlagi 119. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (http://imss.dz-rs.si/imis/8a958493143e90d88ee6.pdf) vložila predlog Zakona o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami s tezami za normativno ureditev. Dokument določa nujne elemente zgodnje obravnave, upravičence, sistem zgodnje obravnave (mreža za izvajanje na nacionalni ravni), storitve in dostopnost storitev, multidisciplinarne time ter individualni pristop za pomoč družini.

Sistem storitev zgodnje obravnave bi pomenil koordiniran splet aktivnosti in ustanov, ki bi zagotavljale: psihosocialno pomoč ob rojstvu otroka v porodnišnicah in razvojnih ambulantah, zgodnje odkrivanje otrok s posebnimi potrebami in razvojnimi zaostanki, ocenjevanje otrokovih zmožnosti in posebnih potreb, izdelavo, izvajanje, spremljanje in evalviranje individualnih načrtov pomoči družini, ozaveščanje strokovne in najširše javnosti o potrebah zgodnje obravnave, izobraževanje strokovnih in laičnih izvajalcev, vključenih v sistem zgodnje obravnave, centralni register informacij o storitvah zgodnje obravnave, strokovnih delavcih, raziskavah, projektih in informacijskih virih (http://imss.dz-rs.si/imis/8a958493143e90d88ee6.pdf).

Storitve zgodnje obravnave v predlogu zakona opredelijo kot tiste storitve, ki so zagotovljene v okviru javne službe in temeljijo na individualnem načrtu, so brezplačne in se izvajajo zaradi razvojnih potreb otrok s posebnimi potrebami do treh let starosti vsaj na enem od naslednjih področij:

telesni razvoj,
razvoj mišljenja,
razvoj sporazumevanja,
čustveni in socialni razvoj in
razvoj prilagajanja (http://imss.dz-rs.si/imis/8a958493143e90d88ee6.pdf).

Storitve zgodnje obravnave bi se lahko izvajale skladno z zakonsko predpisanimi standardi in bi vključevale:

usposabljanje družin, svetovanje in obiske na domu,
specialno pedagoško obravnavo,
logopedsko obravnavo,
delovno terapijo,
fizioterapijo,
psihosocialno pomoč,
usklajevanje storitev,
zdravstvene storitve potrebne zaradi diagnostike ali ocenitve stanja/razvrščanja,
storitve zgodnjega odkrivanja, ocenjevanja in presejanja,
zdravstvene storitve potrebne, da omogočijo otroku dostop do storitev zgodnje obravnave,
socialne storitve,
opremo in storitve za pomoč pri premikanju/gibanju in sporazumevanju ter
transportne in druge z njim povezane stroške, ki nastanejo zaradi tega, da lahko otrok ali njegova družina pride do storitev zgodnje obravnave (http://imss.dz-rs.si/imis/8a958493143e90d88ee6.pdf).

Multidisciplinarni tim je skupina strokovnih in laičnih oseb, katerega sestavo narekujejo otrokove posebne potrebe. Naloga tima je izdelava in spremljanje individualnega načrta pomoči družini (http://imss.dz-rs.si/imis/8a958493143e90d88ee6.pdf.

Individualni načrt pomoči družini bi moral vsebovati:

ugotovitev trenutnega nivoja otrokovega telesnega razvoja, razvoja razumevanja, razvoja sporazumevanja, socialnega in čustvenega razvoja, ki mora temeljiti na objektivnih kriterijih,
ugotovitev družinskih možnosti, prioritet in skrbi, ki se nanašajo na razvoj otroka,
situacijsko analizo družine in njenih potencialov,
določitev glavnih ciljev, ki jih lahko dosežeta otrok in družina, ter kriterije, postopke in časovne okvire, v katerih se ugotavlja raven doseganja zastavljenih ciljev ter opravi morebitna modifikacija ali revizija ciljev ali potrebnih pomoči,
določitev posebnih pomoči za zgodnjo obravnavo, potrebnih za zadovoljitev posebnih potreb otroka, vključno s pogostnostjo, intenzivnostjo in metodo zagotavljanja pomoči,
ugotovitev naravnih okolij, v katerih se bodo ustrezno izvajale storitve zgodnje obravnave, vključno z obsegom storitev, ki se morda ne bodo izvajale v naravnem okolju,
načrtovane datume začetka izvajanja posameznih storitev in predvideno trajanje storitev,
koordinatorja storitev zgodnje obravnave,
korake, ki jih je treba storiti, da se izvede prehod otroka s posebnimi potrebami v vrtec ali drugo ustrezno ustanovo (http://imss.dz-rs.si/imis/8a958493143e90d88ee6.pdf).

V dokumentu (http://imss.dz-rs.si/imis/8a958493143e90d88ee6.pdf) je navedeno, da je za obstoječe pomoči v Sloveniji značilno, da niso usmerjene na družino kot celoto, da izključujejo družino pri odločanju o potrebnih pomočeh, da niso sistemsko urejene ter povezane v učinkovit sistem, niso krajevno enako dostopne in porazdeljene ter da standardi storitev niso enotni in se razlikujejo po kakovosti in obsegu glede na regijo.

Zavod RS za šolstvo je na pobudo Ministrstva za izobraževanje znanost in šport konec leta 2015 imenoval delovno skupino za pripravo predloga koncepta zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami na področju predšolske vzgoje. Delovna skupina je pripravila predlog ureditve zgodnje obravnave, ki ga povzemamo v nadaljevanju (v Šoln Vrbinc, Jakič Brezočnik, Švalj, 2016, str. 49-55):

UPRAVIČENCI

otroci s težavami v razvoju, pri čemer se težave lahko nanašajo na različne vidike otrokovega razvoja (telesnega, spoznavnega, socialno-čustvenega, sporazumevalnega) ob upoštevanju otrokovih prilagoditvenih zmožnosti. Gre za otroke, pri katerih obstajajo rizični dejavniki za razvojne zaostanke, primanjkljaje, oviranosti ali motnje. Prepoznani so lahko v porodnišnici, ob obiskih patronažne službe, ob obisku v ambulanti v zdravstvenem domu, v vrtcu ali v okviru stikov z družino, ki jih imajo centri za socialno delo;
otroci z rizičnimi dejavniki.

USMERJENOST NA DRUŽINO

Treba je upoštevati, da je otrok neločljivo vezan na družino, v kateri živi. Zgodnja obravnava je usmerjena v prvi vrsti na družino in nato na otroka, saj je njen namen optimalna podpora otrokovega razvoja in izboljšanje kakovosti življenja družine. Otrok mora biti v družini sprejet, zato tudi družina potrebuje psihosocialno pomoč in strokovno podporo tudi v domačem okolju.

POMOČ PRED VKLJUČITVIJO V VRTEC

Pred vključitvijo v vrtec so otroci na ravni dejavnosti primarne zdravstvene preventive pregledani v okviru rednih pregledov v porodnišnici, rednih pregledov v posvetovalnici in v okviru patronažne službe. Na ravni zdravstvene službe mora obstajati dober diagnostični (presejalni) postopek, ki omogoča detekcijo teh otrok in čim hitrejšo napotitev v center zgodnje obravnave.

CENTRI ZA ZGODNJO OBRAVNAVO

Centri za zgodnjo obravnavo bi bili strokovne institucije v okviru razvojnih ambulant, ki imajo avtonomijo glede strokovnih odločitev. V praksi se je takšen sistem že izkazal kot bolj učinkovit sistem v primerjavi s postopki usmerjanja. Obstoječi sistem usmerjanja se je izkazal za neučinkovitega, dolgotrajnega in dragega.

MREŽA CENTROV

Ustanoviti je treba mrežo centrov za zgodnjo obravnavo, ki bi bili regijsko dostopni vsem uporabnikom. V okviru centra za zgodnjo obravnavo naj delujejo strokovnjaki različnih profilov. Ti strokovnjaki izvedejo poglobljeno diagnostiko in izvajajo ambulantno pomoč ter pomoč družinam in otrokom na domu. Za družino in otroka s težavami v razvoju se pripravi, izvaja in evalvira individualiziran program pomoči družini in otroku.

MULTIDISCIPLINARNI TIM IN KOORDINATOR ZA ZGODNJO OBRAVNAVO

V okviru centrov za zgodnjo obravnavo bi oblikovali multidisciplinarni tim, v katerem bi sodelovali strokovnjaki z zdravstva, socialnega varstva ter vzgoje in izobraževanja. Delo bi koordiniral koordinator programa zgodnje obravnave, ki je tista oseba, na katero se obračajo tako starši kot tudi strokovnjaki, ki sodelujejo v postopkih zgodnje obravnave za določenega otroka. V tim v centru za zgodnjo obravnavo se preko koordinatorja vključujejo tudi zunanji strokovnjaki in predstavniki nevladnih organizacij, ki poznajo otroka.

INDIVIDUALIZIRANI PROGRAM POMOČI DRUŽINI

Individualizirani program pomoči družini se pripravi v okviru centra za zgodnjo obravnavo, kjer se predvidi vrsta potrebne pomoči, njena dinamika in evalvacija.

SODELOVANJE Z VRTCEM

Če otroka s težavami v razvoju starši vključijo v program predšolske vzgoje, je nujno skupno sodelovanje multidisciplinarnega tima centra zgodnje obravnave z vrtcem že pred samo vključitvijo otroka v vrtec (npr. z namenom določanja in preverjanja pogojev za vključitev v vrtec). S strani vrtca bi v začetni fazi sodelovanja (vzpostavljanja stikov) sodeloval svetovalni delavec. Na skupnih timskih sestankih centrov zgodnje obravnave in vrtca bi za določenega otroka tudi že načrtovali program zgodnje pomoči v vrtcu.

NOTRANJI TIM V VRTCU

Za učinkovito sodelovanje in nudenje pomoči v okviru zgodnje obravnave potrebujejo vrtci notranji tim, ki ga sestavljajo svetovalni delavec, strokovni delavci v oddelku in strokovni delavec za nudenje zgodnje pomoči. Delovno mesto tega strokovnjaka ne sme biti vezano na število ur po dosedanjem sistemu, torej vezano na ure po odločbah o usmeritvi. S sistemom zgodnje obravnave se lahko nadomesti sistem usmerjanja otrok s posebnimi potrebami na ravni predšolske vzgoje. Strokovni delavci v vrtcu bi se nemoteno vključevali v delo v skupinah, predvsem z namenom detekcije in dela z otroki z rizičnimi dejavniki.

NORMATIVI

Skupina predlaga kvotni sistem števila ur, ki bi bil vezan na odstotek otrok z razvojnimi težavami v populaciji, pri čemer se je treba opreti na objektivne in veljavne študije. Predlaga dva strokovna delavca za nudenje zgodnje pomoči na 30 oddelkov. Predvideva se namreč, da je na ravni vrtca odstotek otrok težavami v razvoju višji, kot je dosedanji odstotek usmerjenih otrok s posebnimi potrebami. Po kriterijih v registru rizičnih novorojenčkov pediatri v razvojne ambulante napotujejo otroke z obporodnimi rizičnimi dejavniki, otroke s prirojenimi ali pridobljenimi okvarami in otroke z abnormno nevrološko simptomatiko ali zaostankom v razvoju.

STROKOVNI DELAVEC V VRTCU ZA NUDENJE ZGODNJE POMOČI

Strokovni delavec za nudenje zgodnje pomoči bi opravljal naslednje naloge:

neposredno delo z otrokom, ki potrebuje zgodnjo pomoč;
svetovalno in posvetovalno delo s strokovnimi delavci in vodstvom vrtca (metodično-didaktične prilagoditve za delo z otrokom, prilagoditve okolja in ustrezni pripomočki …);
svetovalno delo z družino;
povezovanje s centrom za zgodnjo obravnavo;
sodelovanje s svetovalno službo pri detekciji otrok, ki niso bili prepoznani kot otroci s težavami v razvoju v okviru zdravstva, in preventivno delo z njimi ter njihovimi družinami

Ugotavljamo namreč, da obstajajo tudi otroci, ki ob vključitvi v vrtec še niso bili prepoznani kot otroci s težavami v razvoju in jih identificiramo šele v vrtcu. Na ta način bo zagotovljena tudi strokovna avtonomija, večja fleksibilnost in takojšnja pomoč otroku.

PROGRAMI V VRTCU IN USMERJANJE

Skupina predlaga nadaljnji obstoj obstoječih dveh programov: program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo in prilagojeni program za predšolske otroke.

Ob ohranitvi obstoječih programov je nujna večja mera fleksibilnosti. Odločitev o vključitvi v ustrezen program bi morala biti odločitev multidisciplinarnega tima centra zgodnje obravnave, v katerem sodelujejo tudi strokovni delavci vrtca, pri čemer so te odločitve zavezujoče za financerja zgodnje obravnave. Tim bi moral v skladu s predpisi in kriteriji odločiti o vključitvi v program, morebitnem znižanem normativu, spremljevalcu otroku, številu ur zgodnje obravnave. Oblika pomoči, število ur in čas trajanja ter obdobje nudenja zgodnje pomoči za posameznega otroka bi morala biti strokovno avtonomna odločitev multidisciplinarnega tima centra zgodnje obravnave in vrtca glede na otrokove realne potrebe, pri čemer bi se pomoč vzpostavila in umaknila odzivno glede na ugotovitve rednih evalvacij napredka pri otroku in družini. S tako avtonomno in fleksibilno odločitvijo se izognemo oblikovanju »vmesnih« programov, saj se otroku dodeli tolikšno število ur, kot jih potrebuje, skupino z ustreznim normativom oz. spremljevalca, če ga potrebuje. Taka rešitev bi bila še posebej dobrodošla v primerih, ko ni možnosti (glede na trenutno mrežo razvojnih oddelkov v državi) po vključitvi v prilagojen program. Taka rešitev bi omogočila inkluzijo. Otroke z rizičnimi dejavniki se vključuje v obravnave v okviru vrtca na podlagi načrta ožjega delovnega tima. Obravnave za takšnega otroka lahko predlaga tudi center za zgodnjo obravnavo.

SOGLASJE STARŠEV

Soglasje staršev vrtec pridobi le za individualno delo z otrokom, ne pa tudi za delo v skupini z vsemi otroki.

USPOSOBLJENOST STROKOVNIH DELAVCEV

Zgodnjo obravnavo bi morali izvajati usposobljeni strokovni delavci, zato bi bilo smiselno najprej izobraževanje v obliki seminarjev zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, šol s prilagojenim programom, modulov npr. preko Zavoda RS za šolstvo, kasneje kot specializacija na pedagoških fakultetah.

Po oceni delovne skupine bi predlagani sistem zgodnje obravnave, ki temelji na sodobnih smernicah in primerih dobre prakse, zagotavljal večjo učinkovitost zaradi možnosti hitrejšega in fleksibilnejšega nudenja pomoči družini in otroku. Obenem bi v taki ureditvi omogočili, da otrok prejema pomoč v družini in v vrtcu, kar bi pomenilo družini in otroku prijaznejšo obravnavo. Otroke v predšolskem obdobju bi izvzeli iz postopkov usmerjanja in tako zagotovili hitrejšo in bolj fleksibilno pomoč (v Jakič Brezočnik, Šoln Vrbinc, in Švalj, 2017).

V vrtcih za izvajanje zgodnje pomoči ne potrebujejo samo strokovnih delavcev za nudenje zgodnje pomoči, ampak tudi sistemizirane fizioterapevte in logopede, ostali strokovni delavci s specializiranimi znanji pa bi prihajali iz strokovnih centrov (Šoln Vrbinc, Švalj, Jakič Brezočnik, 2016). Tudi zanje se vzpostavljajo možnosti v okviru projekta »Mreža strokovnih institucij za podporo otrokom s posebnimi potrebami in njihovim družinam« (v Jakič Brezočnik, Šoln Vrbinc, in Švalj, 2017).

Ministrstvo za zdravje je v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport objavilo javni razpis »Celostna zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin ter krepitev kompetenc strokovnih delavcev«, v katerem se kot del projekta preizkuša zgoraj opisan model povezovanja centra za zgodnjo obravnavo in vrtca. Predvidena je širitev timov v razvojnih ambulantah z različnimi strokovnjaki in sodelovanja predstavnika družine (nekdo z lastno izkušnjo), poleg tega pa tudi izobraževanja, vzpostavitev spletnega portala z informacijami za starše otrok s posebnimi potrebami (v Jakič Brezočnik, Šoln Vrbinc in Švalj, 2017).

Stanje v Sloveniji po uveljavitvi Zakona o celostni obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (povzeto po okrožnicah, ki s so jih v zvezi z zakonom prejeli vrtci)

S 1. januarjem 2019 se je pričel uporabljati Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (Ur. l. RS št. 41/2017, v nadaljevanju ZOPOPP), zato so Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadev ter Ministrstvo za zdravje dne 28. 12. 2019 pripravili in posredovali skupno okrožnico, objavljeno na portalu ministrstva za izobraževanje za vse vrtce.

Vsebina okrožnice je povzeta v nadaljevanju:

Namen ZOPOPP je urejanje celostne obravnave otrok s posebnimi potrebami in otrok z rizičnimi dejavniki ter njihovih družin v predšolskem obdobju.

Otroci s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju so otroci z razvojnimi zaostanki, primanjkljaji, ovirami oziroma motnjami na telesnem, spoznavnem, zaznavnem, socialno- čustvenem, sporazumevalnem področju ter dolgotrajnimi boleznimi.

Otroci z rizičnimi dejavniki v predšolskem obdobju so otroci, pri katerih obstajajo rizični dejavniki za razvojne primanjkljaje, zaostanke, ovire oziroma motnje.

Otroci s posebnimi potrebami in otroci z rizičnimi dejavniki v predšolskem obdobju so lahko prepoznani v okviru družine, v zdravstvenem sistemu v okviru izvajanja preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni oziroma pregledov znotraj tega okvira in drugih obravnav v vrtcu, v vzgojno-izobraževalnem zavodu, socialnovarstvenem zavodu ali v okviru storitev centrov za socialno delo.

Izvajalci zgodnje obravnave so: razvojne ambulante in dispanzerji za mentalno zdravje, ki za zgodnjo obravnavo predšolskih otrok delujejo kot centri za zgodnjo obravnavo, javni vrtci in drugi vzgojno-izobraževalni zavodi, socialnovarstveni zavodi, centri za socialno delo, centri za duševno zdravje in svetovalni centri.

ZGODNJA OBRAVNAVA V RAZVOJNIH AMBULANTAH

Sedanje razvojne ambulante se bodo kadrovsko okrepile in delovale kot centri za zgodnjo obravnavo. Mreža razvojnih ambulant je postavljena na lokacijah javnih zdravstvenih zavodov in sicer: ZD Koper, ZD Postojna, ZD Krško, ZD Ljubljana, ZD Domžale, ZD Trbovlje, ZD Idrija, ZD Slov. Bistrica, SB Ptuj, ZD Ormož, ZD Murska Sobota, ZD Novo mesto, ZD Velenje, SB Slovenj Gradec, SB Nova Gorica/ZD Nova Gorica, ZD Kranj, ZD Maribor, ZD Celje, Osnovno zdravstvo Gorenjske.

Otroci se bodo obravnavali tudi v dispanzerjih za mentalno zdravje.

Obisk centra za zgodnjo obravnavo staršem priporoči osebni zdravnik, drug zdravnik specialist, ki otroka obravnava ali zdravnik specialist pediater v porodnišnici, lahko pa tudi npr. vrtec priporoči staršem obisk zdravnika.

MULTIDISCIPLINARNI TIM

Zdravnik specialist pediater (v nadaljnjem besedilu: zdravnik) v centru za zgodnjo obravnavo izvede prvi pregled otroka in usmeri starše k posameznim strokovnim delavcem znotraj centra za zgodnjo obravnavo ter po potrebi na center za socialno delo v storitev prva socialna pomoč.

Za posameznega otroka zdravnik določi multidisciplinarni tim iz članov, ki so pomembni za pomoč otroku in družini s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja in socialnega varstva. Člani multidisciplinarnega tima imajo nalogo, da opravijo diagnostiko otroka, pripravijo oceno zmožnosti in potreb otroka in njegovih staršev, pripravijo in spremljajo individualni načrt pomoči družini, družino informirajo o možnih oblikah pomoči in socialnih pravicah, izdelati pa morajo tudi načrt za prehod v vrtec, zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, socialnovarstveni zavod in programe osnovne šole.

Na predlog staršev otroka lahko za podporo in svetovanje družini na sestankih multidisciplinarnega tima sodeluje tudi predstavnik družine otroka, ki je starš otroka s posebnimi potrebami ali z rizičnimi dejavniki in ima izkušnje s področja zgodnje obravnave.

Nabor predstavnikov družine pripravlja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Izvajalci s področja socialnega varstva pa izvajajo svoje naloge na način kot do uveljavitve tega ZOPOPP.

INDIVIDUALNI NAČRT POMOČI DRUŽINI

Za otroke in njihove družine, za katere zdravnik presodi, da je to potrebno, multidisciplinarni tim pripravi individualni načrt družine, v katerem posebej opredeli vsakemu otroku in njegovi družini primerno zdravstveno, socialno in pedagoško pomoč.

Za otroke, za katere se zdravnik odloči, da se individualni načrt družine ne izdela, se potrebne obravnave in pomoč družini določijo v dogovoru s starši. O dogovoru s starši se pripravi zapisnik, ki je lahko del izvida.

Zgodnja obravnava in individualni načrt družini oziroma zapisnik za predšolske otroke nadomeščajo dosedanji postopek usmerjanja, ki je bil določen z od 22. do 44. členom Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF in 90/12).

Če se starši z obravnavami ne strinjajo, lahko uveljavljajo pravice v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice.

Individualni načrt pomoči družini oziroma zapisnik, ki je lahko del izvida, nadomeščajo sedanje odločbe o usmeritvi.

KOORDINATOR POMOČI DRUŽINI

Za spremljanje izvajanja storitev zgodnje obravnave za posameznega otroka bo v centru za zgodnjo obravnavo skrbel koordinator pomoči družini. Koordinator družini nudi informacije glede socialno varstvenih storitev in javnih pooblastil v skladu s področno zakonodajo ter glede drugih nalog, ki jih centrom za socialno delo nalagajo drugi predpisi. Koordinator obvešča družino tudi o drugih oblikah pomoči, ki so ji na razpolago skladno z veljavnimi predpisi. Nanj se obrača tudi vrtec ali drug zavod, ki izvaja predšolski program.

Ministrstvo za zdravje izvaja tudi poseben pilotni projekt s področja zgodnje obravnave, ki se bo zaključil avgusta leta 2019. Rezultat tega bodo posebne delavnice za izvajalce zgodnje obravnave s področja zdravja, spletni portal z vsemi podrobnejšimi informacijami, ki bodo dostopne na spletnem mestu in sledili bodo tudi potrebni podzakonski akti, pri čemer bodo vaše izkušnje zelo dragocene. Verjamemo, da bomo skupaj vzpostavili sistem, v katerem bodo otroci dobili hitrejšo in fleksibilnejšo pomoč ter da ta prehod na nov sistem ne bo povzročal preveč težav.

K tej skupni okrožnici treh ministrstev o uporabi ZOPOPP je MIZŠ dodalo še nekaj pojasnil ravnateljem vrtcev z okrožnico št. 092-7/2018/346 z dne 28. 12. 2019, ki je povzeta v nadaljevanju:

Predšolsko vzgojo po programu za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo po novem ZOPOPP še vedno izvajajo javni vrtci, enote vrtcev ter vrtci, ki so na podlagi koncesije vključeni v javno mrežo ter zavodi, ki izvajajo ta program.

Predšolsko vzgojo po prilagojenih programih za predšolske otroke izvajajo javni vrtci, enote vrtcev ter vrtci, ki so na podlagi koncesije vključeni v javno mrežo ter zavodi, ki izvajajo ta program.

Iz državnega proračuna se v skladu z normativi in standardi, ki veljajo za dejavnost predšolske vzgoje in izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami zagotavljajo sredstva za plačilo višjih stroškov delovanja razvojnih oddelkov vrtcev v višini razlike med ceno programa, ki je v skladu z zakonom, ki ureja vrtce, osnova za plačilo staršev za otroke s posebnimi potrebami in ceno razvojnega oddelka, ki jo je sprejela občina ustanoviteljica vrtca (to določilo bo veljalo od 1. septembra 2019).

OBLIKE POMOČI

V programu za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo se lahko prilagodi organizacija in način izvajanja programa ter zagotovi dodatna strokovna pomoč, ki jo izvaja vzgojitelj za zgodnjo obravnavo (prej vzgojitelj za DSP) in drugi strokovni delavci, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo stopnje in smeri izobrazbe strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Že zaposleni na teh delovnih mestih ostanejo, nove zaposlitve oziroma zmanjševanje deležev zaposlitev sledi potrebam otrok, kot doslej.

Pri izvajanju prilagojenega programa za predšolske otroke se lahko prilagaja vsebina, organizacija in način izvajanja.

Otrokom je potrebno prilagoditi prostor in pripomočke, v skladu z navodili za prilagojeno izvajanje programov in v skladu s prilagojenimi programi, ki jih sprejme ali določi pristojni strokovni svet

(http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/izobrazevanje_otrok_s_posebnimi_potrebami/programi/).

Otroci lahko pridobijo tudi fizično pomoč v vrtcu ali drugi ustrezni ustanovi, pomoč strokovnega delavca za znakovni jezik ali strokovnjaka za prilagojeno sporazumevanje in delo z gluhoslepimi (iz ustreznega zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami), na predlog multidisciplinarnega tima se lahko zniža tudi normativ v skupini v vrtcu, zavodu ali drugi ustrezni ustanovi. Celoten obseg pomoči se določi v načrtu pomoči družini. Fizično pomoč v vrtcu ali drugi ustrezni ustanovi zagotovi vrtec ali druga ustrezna ustanova v skladu z normativi in standardi za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje.

Če je otrok vključen v prilagojeni program za predšolske otroke, ki ga izvajajo javni vrtci, enote vrtcev, vrtci, ki so na podlagi koncesije vključeni v javno mrežo ter drugi zavodi, ki izvajajo ta program, se lahko multidisciplinarni tim s starši dogovori, da se staršem povrnejo stroški prevoza iz kraja prebivališča do zavoda in nazaj. Višino in pogoje povračila stroškov prevoza določi minister, pristojen za izobraževanje.

IZVAJANJE POMOČI

Pomoč otrokom poteka v vrtcu ali zavodu v oddelku, izven oddelka, na domu ali v zavodu, osnovni šoli s prilagojenim programom in drugi ustanovi. Fizična pomoč ali pomoč strokovnega delavca za znakovni jezik se na domu ne izvaja.

Pomoč otrokom poteka v skladu z individualnim načrtom pomoči družini ali zapisnikom multidisciplinarnega tima centra za zgodnjo obravnavo. Pomoč se lahko izvaja tudi pred izdelavo individualnega načrta ali zapisnika multidisciplinarnega tima, če strokovna skupina za zgodnjo obravnavo v vrtcu oceni, da je to potrebno.

V vrtcu ali zavodu se oblikuje strokovna skupina za zgodnjo obravnavo. Člani strokovne skupine za zgodnjo obravnavo v vrtcu ali zavodu so svetovalni delavec, strokovni delavci v oddelku in strokovni delavec za zgodnjo obravnavo, ki redno sodelujejo s koordinatorjem v centru za zgodnjo obravnavo. Člani strokovne skupine so usposobljeni v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje programov predšolske vzgoje.

Strokovna skupina za zgodnjo obravnavo na podlagi individualnega načrta pomoči družini ali zapisnika centra za zgodnjo obravnavo za vsakega otroka in družino določi okvirno letno vsoto ur, ki jih tak otrok potrebuje. Ob tem se v prehodnem obdobju do sprejema normativov in standardov smiselno uporabljajo dosedanji predpisi, vključno z zagotavljanjem sredstev za tovrstno pomoč. Pomoč zagotavlja vzgojitelj za zgodnjo obravnavo, vrtec se lahko obrne tudi na osnovno šolo s prilagojenim programom ali zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Če vrtec pomoč nudi otroku in družini, ki prihaja iz druge občine, vrtec zaračunava matični občini otroka dejansko realizirane ure.

PREHOD V IZOBRAŽEVANJE

Multidisciplinarni tim najkasneje 6 mesecev pred vstopom v osnovno šolo v individualnem načrtu družine oziroma zapisniku multidisciplinarnega tima predlaga program vzgoje in izobraževanja ter pomoč v šoli, pri čemer upošteva tudi mnenje vrtca, če je otrok vanj vključen.

Starši vložijo zahtevo za začetek postopka usmerjanja v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, Zavod Republike Slovenije za šolstvo na podlagi individualnega načrta družine oziroma zapisnika multidisciplinarnega tima izda odločbo o usmeritvi v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Strokovno mnenje komisije za usmerjanje v tem primeru ni potrebno.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je skupaj s Skupnostjo vrtcev že pripravilo koncept urejanja zgodnje obravnave, ki je dostopen na naslovu: http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/izobrazevanje_otrok_s_posebnimi_potrebami/gradiva/.

Minister je že izdal tudi sklep o povračilu stroškov prevoza staršem, ki imajo otroke vključene v prilagojeni program predšolske vzgoje.

Staršem ali zakonitim zastopnikom otroka (v nadaljevanju: starši) se povrne strošek mesečne vozovnice ali kilometrina za prevozne stroške, po najkrajši oziroma najbolj racionalni poti iz kraja bivališča do vrtca oziroma zavoda in nazaj. Kilometrina se obračuna in povrne staršem otroka v višini 8 % cene neosvinčenega bencina na kilometer.

Na javnem prevozu mora otroka ali skupino otrok spremljati odrasla oseba. Na javnem prevozu odraslo spremljevalno osebo zagotovijo starši. V primeru javnega prevoza, se stroški za mesečno vozovnico povrnejo tudi spremljevalni odrasli osebi, če le-ta ni v delovnem razmerju v vrtcu ali ne dobi teh stroškov povrnjenih iz drugega pravnega naslova.

Vrtec z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport za obdobje enega šolskega leta sklene pogodbo o financiranju dnevnih prevozov predšolskih otrok s posebnimi potrebami.

Vrtec s starši sklene posebno pogodbo o povrnitvi stroškov prevoza, ki mora vsebovati vsaj število kilometrov po najkrajši oziroma najracionalnejši poti od vrtca do bivališča otroka, kjer dejansko prebiva, kilometrino ali višino cene mesečne vozovnice z navedbo linije javnega prevoza, številko bančnega računa, kamor se stroški povrnejo in imena odraslih spremljevalnih oseb. Priloga pogodbe s starši je izjava staršev, da strošek prevoza ni povrnjen iz drugega pravnega naslova.

Sredstva za povrnitev stroškov prevoza predšolskih otrok s posebnimi potrebami vrtcu zagotavlja ministrstvo na podlagi prejetih zahtevkov vrtca do 15. v tekočem mesecu za pretekli mesec.

Zahtevek mora biti podan v elektronski obliki in mora vsebovati specifikacijo z naslednjimi podatki:

številko zapisnika ali načrta pomoči družini centra za zgodnjo obravnavo;
prisotnost otroka v vrtcu v obračunskem obdobju;
podatek o prevozih spremljevalne odrasle osebe,
število kilometrov po najkrajši oziroma najracionalnejši poti od vrtca do bivališča otroka, kjer dejansko prebiva ter znesek kilometrine ali cena mesečne vozovnice,
podpisano izjavo ravnatelja oziroma direktorja o pravilnosti in točnosti podatkov.

Ministrstvo izplača povračilo stroškov vrtcu ali zavodu, le ta pa povrne stroške prevoza predšolskih otrok na bančni račun staršev, v roku, ki je določen z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport glede izvajanja ZOPOPP v mesecu februarju pripravilo tudi posebno informacijo, ki jo vrtci lahko posredujejo staršem. Vsebina dopisa je sledeča:

Z novim ZOPOPP naj bi otroci pomoč prejeli čim prej, starši pa vse potrebne informacije na enem mestu. Razvojne ambulante se bodo postopoma preoblikovale v centre za zgodnjo obravnavo, kjer bodo otroka obravnavali različni strokovnjaki in zanj predlagali najustreznejše oblike pomoči.

Da otrok potrebuje pomoč, lahko prepoznate starši že sami in se o tem pogovorite z otrokovim izbranim zdravnikom, ki vas bo napotil v center za zgodnjo obravnavo, če bo tako presodil. Če pa bodo to, da otrok potrebuje pomoč, prepoznali strokovni delavci ob preventivnih pregledih v okviru zdravstvenega sistema oziroma drugih obravnavah v vrtcu oziroma v okviru storitev centra za socialno delo, vam bodo prav tako priporočili obisk pri izbranem zdravniku.

V centru za zgodnjo obravnavo bo otroka pregledal zdravnik specialist pediater ter vas usmeril na obravnave drugim specialistom znotraj centra, po potrebi tudi na center za socialno delo v storitev prva socialna pomoč, lahko pa bo določil multidisciplinarni tim iz članov s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja in socialnega varstva.

Naloge multudisciplinarnega tima so:

diagnostika otroka,
ocena zmožnosti in potreb otroka in njegovih staršev,
priprava in spremljanje individualnega načrta pomoči družini,
preverjanje doseganja ciljev iz individualnega načrta pomoči družini,
informiranje o možnih oblikah pomoči in socialnih pravicah,
izdelava načrta za prehod v vrtec, zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, socialnovarstveni zavod in programe osnovne šole.

Za otroke in njihove družine, za katere zdravnik specialist pediater v centru za zgodnjo obravnavo presodi, da to potrebujejo, multidisciplinarni tim pripravi načrt pomoči družini. Če pa se za to ne odloči, se zdravnik specialist pediater z vami straši dogovori o potrebnih obravnavah in pomoči ter o tem pripravi zapisnik, ki je lahko del izvida.

Oba dokumenta sta podlaga za nudenje pomoči v vrtcu oziroma del vloge za usmerjanje v osnovnošolski program.

PREDŠOLSKA VZGOJA

Ena izmed nalog multidisciplinarnega tima je tudi izdelava načrta za prehod v vrtec, v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, v socialno varstveni zavod ali v program osnovne šole.

Vaš otrok bo lahko ali pa je že vključen:

v predšolsko vzgojo po programu za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo – gre torej za t. i. redne oddelke vrtcev ali
v predšolsko vzgojo po prilagojenih programih za predšolske otroke – gre za t. i. razvojne oddelke

ki jih izvajajo javni vrtci, enote vrtcev ter vrtci, ki so na podlagi koncesije vključeni v javno mrežo ter zavodi, ki izvajajo ta program.

OBLIKE POMOČI

V programu za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo se lahko prilagodi organizacija in način izvajanja programa ter zagotovi dodatna strokovna pomoč, ki jo izvaja vzgojitelj za zgodnjo obravnavo in drugi strokovni delavci, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo stopnje in smeri izobrazbe strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja.

Pri izvajanju prilagojenega programa za predšolske otroke se lahko prilagaja vsebina, organizacija in način izvajanja.

Otrokom je potrebno prilagoditi prostor in pripomočke, v skladu z navodili za prilagojeno izvajanje programov in v skladu s prilagojenimi programi, ki jih sprejme ali določi pristojni strokovni svet in so objavljena na spletni strani ministrstva, pristojnega za izobraževanje

(http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/izobrazevanje_otrok_s_posebnimi_potrebami/programi/).

Otroci lahko v vrtcu ali drugi ustrezni ustanovi pridobijo tudi fizično pomoč, pomoč strokovnega delavca za znakovni jezik ali strokovnjaka za prilagojeno sporazumevanje in delo z gluhoslepimi (iz ustreznega zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami), na predlog multidisciplinarnega tima se lahko zniža tudi normativ v skupini v vrtcu, zavodu ali drugi ustrezni ustanovi. Celoten obseg pomoči se določi v načrtu pomoči družini. Fizično pomoč v vrtcu ali drugi ustrezni ustanovi zagotovi vrtec ali druga ustrezna ustanova.

Če bo otrok na podlagi novega ZOPOPP vključen v prilagojeni program za predšolske otroke, ki ga izvajajo javni vrtci, enote vrtcev, vrtci, ki so na podlagi koncesije vključeni v javno mrežo ter drugi zavodi, ki izvajajo ta program, se lahko multidisciplinarni tim z vami dogovori, da se vam povrnejo stroški prevoza iz kraja prebivališča do zavoda in nazaj.

Ministrstvo v tem primeru povrne strošek mesečne vozovnice ali kilometrino za prevozne stroške, po najkrajši oziroma najbolj racionalni poti iz kraja bivališča do vrtca oziroma zavoda in nazaj. Kilometrina se obračuna in povrne staršem otroka v višini 8 % cene neosvinčenega bencina na kilometer.

Vrtec bo z vami sklenil posebno pogodbo o povrnitvi stroškov prevoza, pri čemer pa boste morali podati izjavo, da strošek prevoza ni povrnjen iz drugega pravnega naslova.

IZVAJANJE POMOČI

Pomoč otroku poteka v vrtcu ali zavodu v oddelku, izven oddelka, na domu ali v zavodu, osnovni šoli s prilagojenim programom in drugi ustanovi. Fizična pomoč ali pomoč strokovnega delavca za znakovni jezik ali za delo z gluhoslepimi se na domu ne izvaja.

Pomoč otroku poteka v skladu z individualnim načrtom pomoči družini ali zapisnikom multidisciplinarnega tima centra za zgodnjo obravnavo. Lahko se izvaja tudi pred izdelavo individualnega načrta ali zapisnika multidisciplinarnega tima, če strokovna skupina za zgodnjo obravnavo v vrtcu oceni, da je to potrebno.

Strokovna skupina za zgodnjo obravnavo na podlagi individualnega načrta pomoči družini ali zapisnika centra za zgodnjo obravnavo za vsakega otroka in družino določi okvirno letno vsoto ur, ki jih tak otrok potrebuje in glede na svoje kadrovske zmožnosti. Pomoč zagotavlja vzgojitelj za zgodnjo obravnavo, vrtec se lahko obrne tudi na osnovno šolo s prilagojenim programom ali zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.

PREHOD V IZOBRAŽEVANJE

Če boste svojega otroka letos vpisovali v osnovno šolo, morate starši čim prej vložiti zahtevo za začetek postopka usmerjanja v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, na Zavod Republike Slovenije.

Zavod Republike Slovenije za šolstvo bo na podlagi individualnega načrta družine oziroma zapisnika multidisciplinarnega tima izdal odločbo o usmeritvi v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Strokovno mnenje komisije za usmerjanje v tem primeru ni potrebno, potrebujete torej individualni načrt družine oziroma zapisnik multidisciplinarnega tima v centru za zgodnjo obravnavo.

Multidisciplinarni tim mora, v skladu z ZOPOPP, najkasneje 6 mesecev pred vstopom v osnovno šolo v individualnem načrtu družine oziroma zapisniku multidisciplinarnega tima predlagati ustrezni program vzgoje in izobraževanja ter pomoč v šoli, pri čemer upošteva tudi mnenje vrtca, če je otrok vanj vključen. Ta rok bodo centri za zgodnjo obravnavo letos težko ujeli, kar pa ne vpliva na postopek usmerjanja in pomoč v šoli. Zavod RS za šolstvo bo namreč na podlagi dogovora resornih ministrstev pripravil strokovno mnenje po starem. To pomeni, da starši v vsakem primeru vložite vlogo za začetek postopka na Zavodu RS za šolstvo. Če imate individualni načrt družine oziroma zapisnik multidisciplinarnega tima, ga priložite, če ne, bodo strokovne mnenje pripravile komisije za usmerjanje.

Sporočamo vam še, da že izdane odločbe o usmeritvi ostajajo v veljavi.

Zaključek

ZOPOPP je določil osnovne okvire in pristojnosti ministrstev ter služb, na podlagi razpisanega projekta Ministrstva za zdravje pa bo mogoče na ravni podzakonskih aktov podrobneje sistemsko urediti izvajanje celostne zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami. Kot kaže za zdaj največjo težavo predstavlja pomanjkanje nekaterih kadrov na trgu.

Seznam uporabljenih virov:

Bužan, V. 2013. Zgodnje odkrivanje in obravnavanje oseb s posebnimi potrebami, Predgovor (zbornik povzetkov), XXI. Izobraževalni dnevi, Portorož. Dostopno na: http://pefprints.pef.uni-lj.si/1420/1/Zgodnje_odkrivanje.pdf (marec 2016).
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport; Predšolska vzgoja: Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/predsolska_vzgoja/ (maj, 2017).
Opara, B. 2013. Zgodnje odkrivanje in obravnavanje oseb s posebnimi potrebami, Zgodnja intervencija pri razvojno ogroženih otrocih (zbornik povzetkov), XXI. Izobraževalni dnevi, Portorož. Dostopno na: http://pefprints.pef.uni-lj.si/1420/1/Zgodnje_odkrivanje.pdf (marec 2016).
Predlog poslancev PREDLOG ZAKONA O ZGODNJI OBRAVNAVI OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI S TEZAMI ZA NORMATIVNO UREDITEV. Dostopno na: http://imss.dz-rs.si/imis/8a958493143e90d88ee6.pdf (junij, 2016).
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 in 90/12).
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C in 47/15 – ZZSDT).
Soriano, V. in Kyriazopoulou, M. (ur.) 2010. Zgodnja obravnava v otroštvu, Napredek in razvoj, 2005-2010, Evropska agencija za razvoj izobraževanja na področju posebnih potreb.
Šoln Vrbinc, P., Jakič Brezočnik, M., Švalj, K. 2016. Zgodnja obravnava – Izhodišča za sistemsko ureditev. Dostopno na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Šoln Vrbinc, P. Švalj, K. Jakič Brezočnik, M. 2016. Strokovni centri – Mreža strokovnih institucij. Dostopno na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Jakič Brezočnik, M., Šoln Vrbinc, P., & Švalj, K. (2017). Izzivi za sistemsko ureditev zgodnje obravnave otrok v Republiki Sloveniji. Šolsko svetovalno delo, 21(1), 4–15.
Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (Ur. l. RS št. 41/2017, z dne 11. 9. 2017)
Skupna okrožnica o izvajanju Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP) na Portalu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport z dne 28.12.2019.
Okrožnica Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport št. 092-7/2018/346 z dne 28.12.2018
Globačnik, B. (2017). Sprejetje Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP). Založba Forum media d.o.o. Dostopno na : www.zfm.si