Endokrini motilci v igračah

Med odraščanjem se v otroškem oziroma mladostniškem organizmu dogajajo velike fiziološke spremembe. Otroci in mladostniki se zaradi tega drugače odzovejo na snovi iz okolja. Te snovi so lahko naravno prisotne ali sintetične. Ker so otroci ranljiva skupina, je v Direktivi o varnosti igrač (EU 2009/48) v 18. členu določeno, da je proizvajalec igrače dolžan opraviti oceno tveganja tudi v zvezi s kemijsko varnostjo igrač. Omenjena direktiva v tretjem delu Priloge 2 prepoveduje tudi prisotnost rakotvornih snovi, snovi, ki povzročajo spremembe genetskega materiala, in snovi, ki škodujejo razmnoževanju (po angleško snovi CMR), določa mejne vrednosti za določene elemente in v dodatku C mejne vrednosti za snovi, ki bi lahko škodile otrokom mlajšim od treh let v presežnih koncentracijah. Glede razvrščanja snovi po lastnostih CMR lastnostih temelji zakonodaja o varnosti igrač na posodobljenem razvrščanju snovi CMR v Uredbi CLP (Uredba o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi in zmesi).

Čeprav so negativni vplivi endokrinih motilcev (po angleško Endocrine-Disrupting Chemicals, EDC), kamor prištevamo med drugim okoli 1000 kemikalij,[1] na zdravje ljudi že znani, zakonodaja na področju varnosti igrač ne omejuje vsebnost endokrinih motilcev na splošno. Omejitve so za nekatere snovi, ki so znani endokrini motilci (na primer bisfenol A) v dodatku C Direktive o varnosti igrač. Ker na evropski ravni trenutno potekajo razprave o tem, na kakšen način bi zakonsko v čim večji meri omejili vsebnost endokrinih motilcev v igračah, bomo v prispevku razložili, kaj so endokrini motilci, v katerih izdelkih te snovi najdemo. Na kratko bomo tudi predstavili smernice Evropske agencije za kemikalije na področju endokrinih motilcev in kako bi endokrine motilce omejila posodobljena Direktiva o varnosti igrač.

Kaj so endokrini motilci?

Motilci endokrinega sistema (EDC) so snovi v okolju (zrak, tla ali voda), hrani, izdelkih za osebno nego in industrijskih izdelkih, ki ovirajo normalno delovanje endokrinega sistema.[2] Endokrini sistem je sestavljen iz žlez z notranjim izločanjem (hipofiza ali možganski privesek, epifiza ali češerika, ščitnica, obščitnične žleze, nadledvične žleze, trebušna slinavka, ovariji ali jajčniki in testisi ali moda), ki proizvajajo hormone, ki s krvnim obtokom prispejo do točno določene celice, tarčne celice, ki začne opravljati določeno funkcijo (pospešuje rast, omogoča zadrževanje vode v telesu, absorbira krvni sladkor …).[3]

Na kakšne načine delujejo endokrini motilci?

Endokrini motilci lahko na telo vplivajo na tri načine:

  • Blokirajo lahko pot med naravnim hormonom in receptorjem.
  • Delujejo lahko neposredno na žlezo in povzročijo, da ta proizvaja preveč ali premalo hormona.
  • Lahko posnemajo hormon, zaradi česar se telo pretirano odzove ali se odzove ob nepravem času.[4]

Raziskovalci odkrivajo povezave med endokrinimi motilci in:

  • prekomerno težo,
  • diabetesom,
  • reproduktivnimi problemi,
  • rakom na dojkah,
  • rakom na jajčnikih,
  • problemi s ščitnico,
  • problemi s prostato.

Tudi povečana stopnja nevrovedenjskih motenj (disleksija, duševna zaostalost, avtizem, ADHD ali motnja pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnosti) je po mnenju raziskovalcev povezana z endokrinimi motilci. Spremembe vključujejo tudi zmanjšanje števila semenčic, povečanje števila primerov otrok moškega spola s prirojenimi okvarami ( nepravilen razvoj organa ali dela organa) spolnih organov in povečanje števila primerov določenih vrst raka z znano občutljivostjo na hormone. Obstajale naj bi tudi povezave med motnjami v razvoju živčevja in spolnim vedenjem.[5]

Kje najdemo endokrine motilce?

Najpogostejši viri endokrinih motilcev so:

  • industrijske kemikalije in pesticidi, ki lahko onesnažijo podtalnico in prst ter se posledično kopičijo v organizmih,
  • neekološki prehranski izdelki, ki lahko vsebujejo ostanke pesticidov,
  • nekateri potrošniški izdelki, ki vsebujejo endokrine motilce ali so pakirani v embalažo, iz katere se lahko izločajo omejene snovi, na primer gospodinjske kemikalije, tkanine, obdelane z zaviralci gorenja, kozmetika, losjoni, izdelki z dišavami in antibakterijska mila ter tudi igrače,
  • predelana živila, v katerih se lahko kopičijo sledi endokrinih motilcev, ki se izločajo iz materialov, uporabljenih pri proizvodnji, predelavi, prevozu in skladiščenju,
  • izdelki na osnovi soje, ki vsebujejo fitoestrogene, kemikalije, ki jih proizvajajo rastline in posnemajo estrogen,
  • tudi prah, ki lahko vsebuje snovi, ki motijo hormonski sistem. Endokrini motilci v prahu so svinec, zaviralci gorenja in PCB, ki nastanejo zaradi vremenskih vplivov na gradbeni material ali pohištvo.

Najbolj pogosti endokrini motilci

  • v pesticidih: DDT, kloropirifos, atrazin, 2,4-D, glifosat,
  • otroški izdelki: svinec, kadmij, ftalati (DEHP, DBP, BBP, DINP, DIDP, DNOP),
  • industrijska topila, maziva in njihovi stranski produkti: poliklorirani bifenili (PCB) in dioksini,
  • plastika in embalaža za hrano: bisfenol A (BPA), ftalati, fenol,
  • elektronika in gradbeni material: bromirani zaviralci ognja in PCBji,
  • izdelki za osebno nego, sončne kreme in medicinski katetri: ftalati, parabeni, UV filtri,
  • antibakterijska mila in določene zobne kreme: triklosan,
  • tekstil, oblačila, zavitki za hrano, ki se ne prijemajo, vrečke za kokice v mikrovalovni pečici, stara teflonska posoda: perfluorirane kemikalije.[6]

Za bisfenol A je v Direktivi o varnosti igrač določena migracijska meja 0,04 mgL-1 v skladu s standardoma EN 71-10 in EN 71-11. Prav tako je za fenol določena migracijska meja 5 mgL-1 za polimere in mejna vrednost 10 mgL-1, če se snov uporablja kot konzervans. Za TCEP je v zakonodaji o vrednosti igrač določena mejna vrednost 5 mgkg-1. Za svinec je mejna vrednost 2 mgkg-1 za suhi, prahasti, prožni in lomljivi material, 0,5 mgkg-1 za tekoč ali lepljiv material in 23 mgkg-1 za material, postrgan z igrače.

Endokrini motilci in otroške igrače

Znanstveni podatki potrjujejo, da endokrini motilci predstavljajo problem za javno zdravje. Znani endokrini motilci so dioksini, ftalati, fenoli (recimo nonilfenol[7]), bisfenol A[8], za katerega velja prepoved prisotnosti v otroških igračah, flavonoidi, izoflavonoidi in nekateri klorirani pesticidi, za katere so študije dokazale, da motijo delovanje ščitničnih hormonov.[9] Tudi bromirani zaviralci gorenja so lahko prisotni v igračah. Tudi te snovi so endokrini motilci.

Otroci so posebej ranljiva skupina. Zaradi tega je treba mejno koncentracijo za endokrine motilce postaviti nižje kot pri odraslih. Znano je namreč, da je proces razstrupljanja pri otrocih zaradi manjše aktivnosti citokroma P450 počasnejši, poleg tega pa vpliva na strupenost tudi otrokova manjša teža. Že samo iz teh dveh razlogov je treba mejo za prisotnost endokrinih motilcev v otroških igračah postaviti nižje kot v izdelkih za odrasle. Poleg tega lahko majhne molekule, ki sestavljajo polimerne materiale, vstopijo preko dihal, prebavil ali skozi kožo in delujejo v otrokovem telesu kot endokrini motilec. Glavna pot vstopa endokrinih motilcev prisotnih v otroških igračah je prebavna pot glede na naravno nagnjenost otrok k spoznavanju sveta z usti.[10]

Vplivi na zdravje človeka se pri endokrinih motilcih lahko pokažejo šele v odrasli dobi. Pri raziskavah, kjer so bile testne živali glodavci, se je pokazalo, da izpostavljenost endokrinim motilcem pri mladičih vodi kasneje do hiperplazije (nenevarno povečanje), displazije (povečanje) in adenokarcinoma (rak prostate).[11]

prostata pri podganah.jpg

Slika 1: prostata pri podganah.[12]

Danski potrošniški svet je v preteklih letih opravil več testov igrač, ki so priljubljene pri otrocih, in v njih odkril prisotnost endokrinih motilcev.

  • Leta 2019 je študija pokazala, da je 9 od 29 igrač, kupljenih prek spleta v trgovinah Wish, eBay in Amazon, vsebovalo endokrine motilce ftalate.
  • Leta 2018 je test plastičnih žogic za otroke razkril prepovedane snovi, ki motijo delovanje endokrinega sistema. Številne od njih veljajo za nevarne za zdravje.
  • Leta 2018 so bili na podlagi testa igrač v obliki sluzi pri 4 izdelkih organi obveščeni o sproščanju neželene kemikalije, ki je odgovorna za povzročanje endokrinih motenj.[13]

Češka neprofitna organizacija Arnika je prav tako izvedla več projektov osredotočenih na ftalate, ki so lahko v igračah in ki so endokrini motilci. Projekti so trajali od leta 2007 do leta 2016. Rezultati teh projektov so dostopni na njihovi spletni strani.[14]

Evropska agencija za kemikalije (ECHA) je v sklopu projekta Harmonised Enforcement Project on Restrictions (Projekt usklajenega izvrševanja omejitev) testirala vsebnost ftalatov v igračah. 19,7 % igrač je vsebovalo previsoke koncentracije ftalatov DEHP, DBP in BBP. 10,4 % igrač je vsebovalo previsoke koncentracije ftalatov DINP, DIDP in DNOP.[15]

Do zdaj je EU v skladu z Uredbo REACH uvrstila približno 30 kemikalij v skupino endokrinih motilcev. Nekatere od teh kemikalij so lahko v igračah, vendar ne vse. Manjkajo podatki, potrebni za opredelitev endokrinih motilcev.[16]

Kako so vsebnosti endokrinih motilcev zakonsko urejene v kemijski zakonodaji?

Uredba REACH (EU 1907/2006) opredeli endokrine motilce kot snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (Substances of Very High Concern, na kratko SVHC). Prav tako se z Uredbo o biocidnih pripravkih (EU 528/2012, zadnja posodobljena različica EU 15/04/2022) aktivnih snovi, za katere se meni, da lahko povzročijo endokrine motnje, ne odobri razen če je bilo dokazano, da bi bilo tveganje za izpostavljenost tem snovem zanemarljivo ali če obstajajo dokazi, da so te aktivne snovi bistvene za preprečevanje ali nadzor resnega tveganja za zdravje ljudi, živali ali okolja. Evropska komisija je od Evropske agencije za kemikalije (ECHA, European Chemicals Agency) in Evropske agencije za varnost hrane (EFSA, European Food Safety Agency) zahtevala, naj s pomočjo Skupnega raziskovalnega središča razvijeta dokument z enotnimi smernicami za uporabo na tveganju temelječih meril za prepoznavanje endokrinih motilcev v skladu z Uredbo EU 1107/2009 (zadnja posodobljena različica EU 27/03/2021) o fitofarmacevtskih sredstvih in Uredbo EU 528/2012 o biocidnih pripravkih.[17]

Smernice za opredelitev endokrinih motilcev v biocidih in pesticidih

V smernicah je opisano, kako zbrati, ovrednotiti in upoštevati vse ustrezne informacije za oceno, izvesti analizo načina delovanja (MoA, Mode of Action) in uporabiti pristop dokazov iz različnih virov (WoE, Weight of Evidence), da se ugotovi, ali so merila za uvrstitev snovi med endokrine motilce izpolnjena.

Smernice vsebujejo dva sklopa. Oba sklopa meril sta nato razdeljena na dva razdelka:

  • razdelek o opredelitvi ED in
  • razdelek o informacijah, ki jih je treba upoštevati pri določanju lastnosti ED.

6.1 Razdelek 1

Snov uvrščamo med endokrine motilce, če izpolnjuje vsa naslednja merila:

a) ima škodljiv učinek na nedotaknjen organizem ali njegovo potomstvo ali netarčne organizme. Škodljiv učinek je sprememba morfologije (zgradbi in obliki organizma), fiziologije (življenjskih procesov), rasti, razvoja, razmnoževanja ali življenjske dobe organizma, sistema ali (pod)populacije, ki povzroči poslabšanje opravljanja določenih nalog organizma, poslabšanje sposobnosti za nadomeščanje dodatnih obremenitev ali povečanje dovzetnosti za druge vplive;

b) ima endokrini način delovanja, to pomeni, da spreminja funkcijo(-e) endokrinega sistema;

c) škodljivi učinek je posledica endokrinega načina delovanja. Poudariti je treba, da je treba "endokrini način delovanja", kot je navedeno v točki (b), razlagati kot "endokrino delovanje", medtem ko izraz "endokrini način delovanja" v točki (c) zajema povezavo med škodljivim učinkom in endokrinim delovanjem iz točk (a) oziroma (b).

6.2 Razdelek 2

V razdelku 2 je navedeno, katere informacije je treba zbrati, ko se odločamo, ali je neka snov endokrini motilec, in na kakšen način se zbira te informacije.

Pri ocenjevanju je treba upoštevati:

  • vse razpoložljive ustrezne znanstvene podatke (za nadaljnje podrobnosti o zbiranju teh podatkov glej poglavje 3.2 v Smernicah za opredelitev endokrinih motilcev v biocidnih pripravkih in fitofarmacevtskih sredstvih);
  • da merila določajo, da se za ocenjevanje razpoložljivih znanstvenih podatkov uporabi pristop dokazov iz različnih virov (WoE).

Dejavniki za določanje endokrinih motilcev, kot je določeno v Delegirani uredbi Komisije EU 2017/21003 o določitvi znanstvenih meril za ugotavljanje lastnosti endokrinih motilcev v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012[18] in Uredbi Komisije EU 2018/605[19], ki jih je treba upoštevati pri oceni teže dokazov, so predstavljeni v preglednici 1 v Smernicah za opredelitev endokrinih motilcev v biocidnih pripravkih in fitofarmacevtskih sredstvih.

Splošna strategija ocenjevanja vključuje:

  • zbiranje informacij,
  • ocenitev dokazov,
  • začetno analizo dokazov,
  • analizo načinov delovanja (MoA),
  • zaključek o tem, ali je snov endokrini motilec ali ne.

V omenjenih smernicah je tudi diagram poteka za strategijo ocene na strani 14.

Nov razred nevarnosti endokrini motilci v kemijski zakonodaji

Zaradi izkušenj in novih znanstvenih podatkov, pridobljenih pri identifikaciji snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, se je tudi pri endokrinih motilcih pokazala potreba po uvedbi novih razredov nevarnosti v Uredbi EU 1272/2008, da se zagotovi visoko raven varovanja zdravja ljudi in okolja. Predlagani sta dve kategoriji endokrinih motilcev, kategorije 1, za snovi, ki bi lahko delovale kot motilci endokrinega sistema, in kategorije 2, za snovi, za katere je že dokazano negativno delovanje na endokrini sistem. Predlog vključuje popravke Priloge 1 k Uredbi EU 1272/2008.

Revizija Direktive o varnosti igrač in endokrini motilci

Kot smo omenili že v uvodu, Direktiva o varnosti igrač na splošno prepoveduje prisotnost snovi CMR v igračah, razen izjem, ki so navedene v dodatku B Priloge 2, tretji del. Po mnenju Komisije endokrini motilci v Direktivi o varnosti igrač še vedno niso ustrezno urejani. Poleg tega bi po mnenju Komisije bilo treba proučiti tudi vpliv endokrinih motilcev na otroke, starejše od treh let, saj se direktiva posebej osredotoča samo na otroke do tretjega leta. Revizija Direktive o varnosti igrač bi zajemala tudi vključitev mejnih vrednosti, ki so določene v drugi zakonodaji (na primer v REACH-u), v zakonodaji o varnosti igrač. Prav tako bi se Direktiva o varnosti igrač preoblikovala v Uredbo o varnosti igrač.[20] Vse pripombe v zvezi z revizijo Direktive o varnosti igrač lahko najdete na spletni strani Komisije, pobuda Zaščitimo otroke pred nevarnimi igračami in okrepimo enotni trg.[21] Javna razprava je bila zaključena 25.5.2022.


[1] https://link.springer.com/article/10.1007/s10311-022-01455-4

[2] https://www.endocrine.org/patient-engagement/endocrine-library/edcs

[3] https://www.healthdirect.gov.au/hormonal-system-endocrine

[4] https://www.webmd.com/children/what-are-endocrine-disruptors

[5] https://echa.europa.eu/sl/hot-topics/endocrine-disruptors

[6] https://www.endocrine.org/patient-engagement/endocrine-library/edcs

[7] https://echa.europa.eu/sl/substance-information/-/substanceinfo/100.239.149

[8] https://echa.europa.eu/sl/substance-information/-/substanceinfo/100.001.133

[9] https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-94-007-2442-6_8

[10] https://link.springer.com/article/10.1007/s11356-016-7616-y

[11] file:///C:/Users/windows/Downloads/Tech%2002%202012.pdf

[12] http://www.stakori.sanja.name/anatomija.html

[13] https://www.edc-free-europe.org/articles/european-developments/revision-of-the-eu-toy-safety-directive-one-step-towards-better-protection-against-endocrine-disrupting-chemicals

[14] https://arnika.org/en/publications/phthalates-in-childrens-environment

[15] https://echa.europa.eu/documents/10162/17088/ref_4_report_en.pdf/b53f5cd9-64a4-c120-1953-e9e176b9c282?t=1518513944165

[16] Pelle Moos, PhD, Senior Policy Adviser, BEUC, elektronska pošta

[17] https://echa.europa.eu/sl/hot-topics/endocrine-disruptors

[18] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32017R2100&from=EN

[19] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32018R0605&from=EN

[20] file:///C:/Users/windows/Downloads/090166e5e2d62097%20(4).pdf

[21] https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/13164-Protecting-children-from-unsafe-toys-and-strengthening-the-Single-Market-revision-of-the-Toy-Safety-Directive_en

Za uporabo priljubljenih vsebin se prijavite.

Ne pozabite

Aktualna izobraževanja - 10 % popust za naročnike s kodo: ERAVNATELJ10

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem.

Prijava na novice