Normativi

 

Vrtci

 

Predpisi:

1. a) Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 27/14, 47/17 in 43/18)
2. b) Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Uradni list RS, št. 73/00, 75/05, 33/08, 126/08, 47/10, 47/13, 74/16 in 20/17)
3. c) Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 27/14, 47/17 in 43/18)

 

18. člen (čistilci)

V vrtcu se sistemizira delovno mesto čistilca na 600 m² čistilne talne površine. Čistilne površine so notranje talne površine, zmanjšane za površino kuhinje in prostore hišnika. Če delavec skrbi za dve do tri stavbe, se normativ zniža za 100 m², za štiri ali več stavb pa za 200 m².

 

20. člen (delovno mesto v deležu)

Vrtec, ki glede na število oddelkov ne dosega normativov za administrativno-računovodske in tehnične delavce, sistemizira delovno mesto v ustreznem deležu. Vrtec, ki glede na število oddelkov presega normativ za eno delovno mesto, v ustreznem deležu sistemizira dodatno delovno mesto.

 

22. člen (organiziranost administrativno-računovodske in tehnične službe)

(1) Za opravljanje nalog strokovnih delavcev, računovodsko-administrativnih in tehničnih delavcev lahko več vrtcev oziroma drugih zavodov, ki opravljajo dejavnost predšolske vzgoje v skladu z zakonom, ki ureja zavode, ustanovijo skupne službe, ki delujejo pri enem izmed zavodov. Skupne službe lahko za te zavode ustanovi tudi njihova občina ustanoviteljica, v okviru občinske uprave.

(2) Občina ustanoviteljica lahko z aktom o ustanovitvi vrtca določi, da opravljanje posameznih nalog iz prejšnjega odstavka zagotavlja vrtcu sama oziroma jih zagotovi vrtec z zunanjimi izvajalci.

 

Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Uradni list RS, št. 73/00, 75/05, 33/08, 126/08, 47/10, 47/13, 74/16 in 20/17)

 

53.a člen (vzdrževanje in čiščenje prostorov, pripadajočih zunanjih površin in opreme)

Za prostore in pripadajoče zunanje površine vrtca, kjer poteka dejavnost predšolske vzgoje ter opremo, mora biti izdelan načrt rednega vzdrževanja in čiščenja. O tem se vodi evidenca.«

 

 

Osnovne šole

 

Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 57/07, 65/08, 99/10, 51/14, 64/15 in 47/17)

 

21. člen (čistilec)

Pri sistemizaciji delovnega mesta čistilca se upošteva skupno število učencev in talna čistilna površina v razmerju 50:50.

Šola z 9 in manj oddelki sistemizira eno delovno mesto čistilca za 900 m² čistilne talne površine in za 60 učencev.

Šola z 10 do 18 oddelki sistemizira eno delovno mesto čistilca za 900 m² čistilne talne površine in za 76 učencev.

Šola z 19 in več oddelki sistemizira eno delovno mesto čistilca za 900 m² čistilne talne površine in za 86 učencev.

Obseg delovnega mesta čistilca se določi tako, da se vsota količnika med skupnim številom učencev in številom učencev, ki je določeno za merilo glede na velikost šole v skladu s prvim odstavkom tega člena, in količnika talne čistilne površine šole in 900 m², deli s številom 2 (število učencev : 60/76/86 + talna čistilna površina : 900) : 2.

V skladu s tem merilom izračunano decimalno število vedno zaokrožimo navzgor na najbližjo četrtino celote.

Čistilec mora imeti končano osnovno šolo.

 

 

 

 

Potrebna dokumentacija

 

VRTEC	ŠOLA
HACCP ZA CENTRALNE, LASTNE IN RAZDELILNE KUHINJE ·         načrt in evidence čiščenja kuhinje
NAČRT PREPREČEVANJA RAZMNOŽEVANJA LEGIONEL V INTERNEM VODOVODNEM OMREŽJU ·         evidenca čiščenja perlatorjev ·         evidenca čiščenja kotlov in ostalih toplotnih naprav ·         evidenca izvedbe toplotnih šokov
NAČRT STAVBNEGA ČIŠČENJA ·         dnevna in tedenska evidenca čiščenja ·         evidenca generalnega čiščenja ·         evidenca čiščenja igrač, pranja posteljnine, čiščenja igralnica (strokovni delavci)
KNJIGA IGRIŠČA ·         evidenca vzdrževalnih del ·         evidenca poškodb
PREPREČEVANJA OKUŽBE S SARS COV-2 ·         evidenca čiščenja in razkuževanja igrač ·         evidenca razkuževanja zunanjih igral ·         evidenca čiščenja in razkuževanja orodja v telovadnici ·         razpored uporabe igral

 

 

 

Načrt čiščenja

 

Splošno o čiščenju

 

V objektu je treba za zagotavljanje ustreznih higienskih pogojev zagotoviti naslednje:

• zadostno število čistilk, čistilnih pripomočkov, čistil …;
• poskrbeti za celotno organizacijo čiščenja, tudi v primeru dopustov ali bolniškega staleža čistilcev;
• zagotoviti redno izvajanje dnevnega, tedenskega čiščenja ter dodatna dela (čiščenje med šolskimi počitnicami);
• vzpostaviti redno izvajanje kontrole nad sistemom čiščenja;
• zagotoviti usposobljenost čistilcev;
• zagotoviti primerne prostore za shrambo čistil ter čistilnih pripomočkov.

Shema  zagotavljanja ustrezne higiene v objektu

103

Čistoča javnih objektov, kot so šole in vrtci, imajo ključni pomen za zagotavljanje ustreznega delovnega okolja za uporabnike. Kako pomembna je čistoča oz. higiena v stavbah z velikim številom uporabnikov, se ponavadi zavemo šele, ko slednja ni takšna, kot jo pričakujemo oz. zahtevamo. Dolgo je veljalo nenapisano pravilo, da čistiti zna vsakdo, ki ima dve zdravi roki. Vendar pa se je treba zavedati, da »domači postopki čiščenja« ne morejo zadostovati pri takšni frekvenci uporabe prostorov in številu ljudi.

 

Čiščenje je odstranjevanje nečistoče z gladkih in hrapavih površin z mehanskimi in kemičnimi sredstvi. Znotraj enega prostora ločimo bolj in manj umazane površine, žal pa stopnjo umazanosti ali kužnosti s prostim očesom ne moremo ugotoviti. Prav zaradi tega površno čiščenje ne zadostuje za vzdrževanje higiensko zadovoljivega stanja, poleg tega pa se površine z redno uporabo obrabljajo, kar dodatno pripomore k kopičenju in nalaganju umazanije v nastalih razpokah.

 

Učinkovito čiščenje je torej odvisno od vrste materiala, kvalitete materiala, vrste umazanije in nečistoč.

 

Ob pojmu umazanija si večina ljudi predstavlja nečistoče, madeže, ki jih opazimo na površinah, tleh, predmetih ali na sebi. Takšna umazanija je vidna, zato jo lažje zaznamo in ostranimo. Bolj pomembno pa je poznavanje »nevidne« umazanije, s katero poimenujemo mikrofloro, sestavljeno iz mikroorganizmov kot so: bakterije, glive (kvasovke in plesni), alge in virusi.

 

Mikroorganizmi  za preživetje potrebujejo naslednje optimalne pogoje:

• temperatura (12 – 75°C ) – najbolj idealna temperatura je 37 °C;
• hrana (umazanija, živila …);
• voda;
• nekateri prisotnost kisika;
• primeren pH.

 

Velika značilnost mikroorganizmov je hitro razmnoževanje ter zmožnost okužbe človeka preko različnih vektorjev::

• človek – človek (dotik, kapljice, slina, blato, urin …);
• človek – žival (dotik …);
• preko okužene hrane, vode;
• preko predmetov (kljuke, stikala, ograje, sedalne deske …);
• drugo.

 

Dezinfekcija ali razkuževanje površin in opreme je postopek, kjer se z uničevanjem in zmanjševanjem števila škodljivih (patogenih) mikroorganizmov (ni nujno, da tudi spore) le-te privedemo do te stopnje, da niso več ogrožajoči za zdravje. Postopki dezinfekcije so nadgradnja osnovnega čiščenja, nikoli pa njegova zamenjava. Vse površine, ki jih želimo dezinficirati, je treba predhodno očistiti in osušiti, saj dezinfekcija deluje v večini primerov površinsko in ne more prodreti pod sloje umazanije ali biofilme. Biofilmi pa so združba različnih mikroorganizmov, ki se pričvrstijo na material in se obdajo z zaščitnim slojem, ki otežuje njihovo odstranjevanje.

 

 

Organizacija

 

Organizacija dela čistilnega osebja je ključnega pomena za čim bolj nemoten potek dela, pravilno razporeditev in obremenitev posameznih čistilcev, opredelitev točnih zadolžitev znotraj delovnega dne, posebnih situacij in priložnosti, obdobnih (mesečnih čiščenj) in generalnih del. Zelo pomemben del organizacije dela čistilcev je tudi načrt nadomeščanja odsotnosti, saj se s slednjim srečujemo praktično vsakodnevno. Seveda se s tovrstno organizacijo srečujemo, kadar imamo lastne čistilce. Če imamo zunanjega izvajalca, morajo za vso organizacijo poskrbeti sami, glede na naše potrebe in zahteve.

 

Izbor čistilnega osebja

 

Pri izboru oseb, ki bodo izvajale čiščenje, niso vedno prvi in edini pogoj delovne izkušnje na področju čiščenja. Velikokrat se izkaže, da imajo osebe, ki so že dalj časa opravljale delo na področju čiščenja, utečene delovne navade. Slednje so lahko pravilne oz. takšne kot jih naš objekt zahteva, v kolikor pa se delovne navade zelo razlikujejo od naših higienskih potreb oz. zahtev, imajo takšne osebe lahko večje težave z uvajanjem novih sistemov čiščenja oz. jih težko ali pa sploh ne sprejmejo.

 

Kvalitete, ki jih iščemo pri čistilcih, so predvsem natančnost, vestnost in zmožnost timskega dela. Kljub temu, da vsakemu čistilcu določimo »rajon« dnevnega čiščenja, je potrebno vedno sodelovati in komunicirati z ostalimi sodelavci v primeru nadomeščanj, pomoči in generalnih delih, ki pa vedno potekajo v manjših timih po nekaj delavcev.

 

Razmejitev del

 

V prvi fazi moramo ugotoviti, kako bomo razdelili skrb za higieno stavbe med zaposlene. Vsak delavec v šoli ali vrtcu mora delno skrbeti za urejenost prostorov, pa naj gre za upravne, strokovne ali tehnične delavce.

 

Smiselno je opredeliti po posameznih segmentih, kakšne so zadolžitve (npr. upravni delavci -skrb za urejenost delovnega mesta; hišnik – čiščenje okolice, igrišča, pomoč pri generalnih delih …).

 

Organizacija dnevnega čiščenja

 

Razporeditev področij dela za vse čistilce je nujno, saj v kolikor prepustimo delitev področij med delavce, lahko prihaja do nesoglasij, prevlade »močnejših«, ki razdelijo delo po lastni presoji (subjektivno). Organizacijo dela je potrebno opredeliti pisno, saj se ustni dogovori lahko hitro pozabijo oz. jih delavci prilagajajo na lastne želje.

 

Osnova za določitev področij dela je kvadratura prostorov, ki jih je potrebno očistiti, frekvenca uporabe in namembnost prostorov. Na podlagi podatkov sorazmerno razdelimo delo med vse razpoložljive delavce.

 

Dopoldanska prisotnost čistilca je zelo dobrodošla, saj lahko sproti odstranjuje nastalo umazanijo, si se ne zasuši in olajša delo popoldanskemu timu (tla vhodov, komunikacij, skrb za čistočo sanitarij, jedilnice, skupnih prostorov …). V šolah ponavadi dopoldanski čistilec čisti telovadne prostore, potem pa nadaljuje z dežurnim čiščenjem, pranjem perila in skrbjo za okolico objekta skupaj s hišnikom. V vrtcih je takšna organizacija težja, saj oseba lahko le dežura, ker so vsi prostori zasedeni že zelo zgodaj in načeloma nimajo večjih telovadnih površin, kot šola. Zato dopoldansko sprotno čiščenje razdelimo med strokovne delavce in ostale zaposlene, v kolikor je takšna potreba.

 

Področja dela popoldanskih čistilcev naj bo razdeljeno tako, da so čim bolj enakomerno obremenjeni glede na kvadraturo površine in zahtevnost prostorov. Zelo pomembno pa je, da je delovno področje čim bolj strnjeno, torej v kolikor je le možno v enem delu stavbe s čim manj prehajanja na druge dele, v enem nadstropju. Glede na arhitekturo stavbe je potrebno velikokrat čistilca razdeliti na več etaž, v takem primeru je potrebno zagotoviti, da med etažami prenaša čim manj čistilnih pripomočkov in strojev, še posebej čistilnega vozička. V kolikor imajo možnost koriščenja dvigala, je potrebno čistilno opremo prilagoditi prostornini slednjega.

 

Organizacija nadomeščanja – pomožni plan dela

 

Ko se zgodi, da je v timu čistilcev odsoten en ali več delavcev, je še vedno potrebno zagotoviti ustrezno očiščenost. V večini primerov so čistilci prepuščeni sami sebi, da se dogovorijo, kako bodo v takšnih primerih delali oz. bili razporejeni. V kolikor je tim usklajen, takšen način verjetno učinkuje, vendar je vseeno smiselno pripraviti načrt ravnanja v takšnih primeri, ker imajo čistilci točno določeno, kaj bodo dodatno očistili in na kakšen način.

 

Pri organizaciji nadomeščanja izhajamo iz osnovne organizacije, zato je dobrodošlo, da imamo izdelan dnevni plan čiščenja. Področje manjkajočega čistilca smiselno in sorazmerno razdelimo na vse preostale delavce. Za nadomeščanje tudi opredelimo, katera področja stavbe morda ni potrebno dnevno temeljito očistiti oz. kaj je potrebno v prostorih očistiti kljub nadomeščanju in kaj se lahko čisti manj pogosto (npr. tedensko, mesečno).

 

 

Čistila in čistilni pripomočki

 

Prostor za čistila in čistilne pripomočke

 

Na vsakem delovnem področju čistilca je potrebno zagotoviti ustrezen prostor ali omaro za shranjevanje čistil in čistilnih pripomočkov. Prostor mora biti namenski in zaklenjen, saj otroci ne smejo imeti dostop do čistil (kemikalije). V prostoru naj bodo regalne police, na katere se lahko zloži opremo in sanitarni material. V kolikor je možno, prostor vsebuje trokadero (izplakovalnik) za izliv umazane vode. Če ni mogoče zagotoviti prostora za shranjevanje čistil in pripomočkov, je nujno določiti prostor za čistilni voziček, saj ga čistilci večinoma ne morejo prenašati po stopniščih.

 

Čistilna sredstva

 

Čistilna sredstva delimo na PROFESIONALNA IN GOSPODINJSKA ČISTILA.

 

Za stavbno čiščenje v javnih ustanovah je pomembno, da uporabljamo profesionalna čistila. Pri njihovi uporabi moramo biti pozorni na to, da jih uporabljamo namensko glede na:

• vrsto prostorov (sanitarije …),
• vrsto umazanije (vodni ali urinski kamen, maščobe,….)
• vrsto materiala (les, steklo, PVC …).

 

Osnova vsega čiščenja je čista, topla voda, ki jo med čiščenjem večkrat zamenjamo. Brez vode ni čiščenja. Čistila lahko uporabljamo samostojno ali v kombinaciji z vodo, torej kot vodno raztopino. Uporabljamo jih ekonomično, namensko, vedno po navodilu proizvajalca. Pri čiščenju je pomembno, da izberemo profesionalna čistila ter dezinfekcijska sredstva. Izbiramo jih glede na:

• prostor;
• opremo;
• površino;
• vrsto umazanije;
• vrsto tveganja (pri dezinfekciji).

 

Za čiščenje prostorov se po Uredbi o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 51/17 in 64/19) del čistilnih sredstev nadomešča z ekološkimi. Ta sredstva imajo pridobljen ekološki znak tipa I. (npr. ECOLABEL) in zagotavljajo minimalen vpliv na okolje.

 

Profesionalna čistila sredstva je potrebno pravilno uporabljati. Najpomembnejša pravila pri uporabi slednjih so:

• čistil ne mešamo med seboj,
• embalažo sredstev po uporabi zapremo,
• prelivamo jih vedno v embalažo, ki je ustrezno označena ali je originalno deklarirana,
• upoštevamo navodila za varno uporabo in delo (etiketa, navodilo, varnostni list),
• hranimo jih ločeno od živil na posebej za to določenih prostorih.

 

Vsa profesionalna čistilna sredstva imajo na embalaži deklaracijo. Z nje razberemo podatke, ki so zelo pomembni za pravilno uporabo sredstev:

• področje uporabe,
• način uporabe (strojno, ročno čiščenje),
• sestava čistila (kemijska sestava iz katere razberemo učinkovine),
• rok trajanja,
• koncentracija (pripravljena raztopina, način redčenja sredstva),
• opozorila in piktogrami o nevarnosti sredstev,

 

Profesionalna čistilna sredstva imajo na deklaraciji označeno tudi stopnjo pH, ki nam pove katero vrsto umazanije odstranjuje:

• pH < 7→ kislo → raztaplja vodni, urinski kamen;
• pH = 7 → nevtralno → mila;
• pH > 7 → bazično → vsakodnevno čiščenje, odstranjevanje maščob, barv …

 

Pri čiščenju se čistila razredčijo z vodo ali se uporabljajo nerazredčena. Nerazredčena se uporabljajo pri trdovratni umazaniji. Koncentracija čistilnega sredstva je določena v tehnologiji čiščenja in je odvisna glede na količine vode (volumen plastenke z razpršilom, volumen vedra na čistilnem vozičku).

 

PRIMER navedenih koncentracij – (priprava čistilnih raztopin):

• 1 del čistila – 10 delov vode (1:10);
• 100 ml čistila v 10 L vode;
• 1 %.

 

Dezinfekcija

 

Dezinfekcija skupaj s čiščenjem spada med tako imenovane antiseptične postopke. Izvajajo se z namenom uničevanja, odstranjevanja, upočasnjevanja rasti in razmnoževanja večine patogenih mikroorganizmov do te mere, da niso več škodljivi zdravju. Med mikroorganizme prištevamo bakterije, viruse, glive, parazite itd.

 

Splošen postopek razkuževanja je sestavljen iz več korakov:

• suho čiščenje;
• mokro čiščenje (uporaba detergenta);
• razkuževanje;
• izpiranje s pitno vodo.

 

Po razkuževanju ponoven postopek čiščenja ni potreben, je pa potrebno razkužilo izprati s pitno vodo.

 

Primer razkuževanja učilnice

najprej iz učilnic odstranimo smeti (suho čiščenje). Sledi mokro čiščenje, kar pomeni, da učilnice očistimo s običajnim čistilom in pustimo, da se površine posušijo. Nato sledi razkuževanje. Raztopino razkužila nanesemo na krpo in s krpo obrišemo površine. Sredstvo pustimo učinkovati  po navodilih proizvajalca (npr. 15 minut), nato vse površine obrišemo s čisto krpo in pitno vodo. Pustimo, da se posuši. Potem lahko prostor po potrebi prezračimo (60 minut), če želimo, da se učenci takoj vrnejo v prostor. V kolikor bo učilnica dlje časa prazna, zračenje ni nujno potrebno.

 

Čistilni pripomočki

 

Pri čiščenju je zelo pomembno, da izberemo profesionalne pripomočke. Na ta način dosežemo učinkovitejše, predvsem pa lažje in na dolgi rok cenejše čiščenje.

 

Izbor čistilnih pripomočkov je vedno vezan na izbrano tehnologijo čiščenja. V večini primerov različni dobavitelji prodajo čistilno opremo ali pa čistilci sami izberejo določeno opremo, ki jo vidijo v katalogih potnikov.

 

Izbor ustreznih čistilnih pripomočkov, vozičkov, krp in strojev naj bo vedno v sodelovanju s čistilci in osebo, ki skrbi zanje (kontrolor).

 

K profesionalnim pripomočkom v osnovni šoli ali vrtcu sodijo: čistilni voziček, držalo za krpe z ročajem, namenske krpe (barvno ločene krpe za tla in površine), razpršilke, stroji za čiščenje … Pomembno je, da s pripomočki dosežemo učinkovito odstranjevanje nečistoč in  pri tem ne poškodujejo površin, obenem pa zagotovimo čim bolj ergonomične pripomočke, ki zagotavljajo bolj zdravo delovno okolje čistilcem.

 

Čistilni voziček je osnovni pripomoček za ustrezno in učinkovito čiščenje. Njegov namen je shranjevanje potrebne čistilne opreme in čistil ter vode za izplakovanje krp. Vozički morajo biti prilagojeni potrebam čistilcev in prostorskim zmožnostim objekta (dvigala, stopnice, velikost prostora za shranjevanje le-tega …). Lahko so iz kvalitetnih plastičnih mas ali iz kovinskega ogrodja, plastični imajo prednost, ker so lažji in večinoma enostavno razstavljivi, zato tudi primerni za shranjevanje, kadar imamo prostorsko stisko.

 

Pri izbiri ustreznega čistilnega vozička se moramo odločiti, kakšen sistem čiščenja bomo imeli.

Za čiščenje zgornjih površin lahko uporabljamo manjša oglata vedra, ki so na čistilnem vozičku. Smiselno je uporabiti toliko veder, kolikor imamo različnih barv krp. Ponavadi se odločimo za 3 (modro, rumeno in rdeče). V vedrih je voda za izplakovanje krp za čiščenje površin, krpe lahko izplaknejo 2-3-x, potem je potrebno vodo in krpo zamenjati. Lahko pa se suhe čiste krpe v vedra zloži in prelije s pripravljeno raztopino čistila in vode. Takšen način se imenuje predpriprava krp in se uporablja predvsem v zdravstvu in oskrbi starejših. Sistem je učinkovit in higieničen, je pa v primeru šol in vrtcev malo manj uporaben, saj se velikokrat zgodi, da je umazanije enostavno toliko, da je potrebno izpiranje, večkratno ponavljanje čiščenja, kar pri predpripravi krp pomeni zelo velika poraba slednjih.

 

Za vlažno čiščenje tal je ponavadi na vozičku eno ali dve vedri z ožemalnikom, za stiskanje rasant krp. Boljši sistem je z dvema vedroma, saj tako lahko po brisanju tal najprej krpo čistilec izpere v vedru z vodo, krpo ožame in nato pomoči v raztopino čistila v drugem vedru. Na takšen način se varčuje s čistili in obenem z enim polnjenjem dveh veder očisti veliko večjo površino, saj je krpa dalj časa čista in ne pušča lis na očiščenih tleh.

 

Najbolj učinkovit sistem je ponovno predpriprava krp za tla, ki se jih zloži v vedro in prelije s pripravljeno raztopino čistila. Takšen sistem je higieničen, ker se krpa uporablja samo enkrat in potem odloži v vrečo z umazanimi krpami. Se pa zato porabi veliko večje število rasant krp.

 

Krpe

 

Zelo pomemben pripomoček za čiščenje so krpe. Za čiščenje površin poznamo več vrst krp, ki jih delimo glede na material oz. tehnologijo izdelave:

• balerin krpa (najcenejša, iz stisnjenih vlaken, zdrži do 20 pranj);
• mikro krpa (najučinkovitejša krpa za čiščenje površin, zaradi strukture tkanja veže nase umazanijo in ne pušča nitk, zdrži od 200 do 250 pranj);
• PVA krpe (odlične za steklene površine, INOX opremo, ker ne pušča popolnoma nobenih sledi, stekla se lahko čisti le z vodo, v kolikor niso prisotne maščobe).

 

Krpe za površine barvno kodiramo, da preprečimo prenos umazanije iz bolj umazanega na bolj čisti del opreme, prostorov. Barvna ločitev krp je pomembna tudi za čistilce, saj jim z enako barvo krpe, vedra za izpiranje krp in čistila olajšamo delo, saj vedo, da npr. modra kombinacija je namenjena čiščenju zgornjih površin.

 

Krpe za čiščenje tal poimenujemo rasant krpe, slednje so primerne za vlažno čiščenje vseh površin, tudi parketa, saj lahko z ožemanjem ali pravilno predpripravo teh krp kontroliramo vlažnost. Sestavljene se iz resic, ki so daljše ali krajše odvisno od tal, ki jih je potrebno očistiti.

 

Za suho pometanje so najmanj primerna klasična omela, saj se z njimi ob pometanju prah v prostoru le dviguje, ne pa odstranjuje. Primernejše so »maslin« krpe, ki so impregnirane z olji in vežejo nase prašne delce. Na enak način se lahko uporabi tudi rasant krpe, ki se jih navlaži s posebnim statičnim sredstvom.

 

Pripomočke je potrebno po vsakem čiščenju temeljito očistiti in jih vzdrževati na naslednji način:

• pranje krp v pralnem stroju na 95^°C (brez mehčalca in centrifuge-malo obratov);
• sušenje krp v zračnem okolju (v sušilnem stroju do 60^°C);
• pravilno shranjevanje v prostoru za čistila in pripomočke.

 

Izbor čistilnih, dezinfekcijskih sredstev in potrošnega materiala

 

Ko določimo vse toaletne potrebščine, čistilno opremo in čistilna sredstva, je potrebno izvesti izbor ponudnika. V kolikor letna vrednost naročila ne presega 20.000 €, lahko izvedemo povpraševanje na način, da naše potrebe posredujemo najmanj 3 ponudnikom, ki nam podajo predračune. V kolikor je ta vrednost presežena, moramo izvesti javno naročilo po ZJN-3.

 

Pri izbiri ponudnika moramo biti pozorni na pravilnost podanih artiklov.

 

Pri čistilnih sredstvih je potrebno preveriti ustreznost ponujenih artiklov s priloženimi tehničnimi in varnostnimi podatki, za dezinfekcijska sredstva morajo biti vpisana v Register biocidnih proizvodov na trgu RS. Za ostale čistilne pripomočke (krpe, vozički …), potrebščine (vrečke, kuhinjski material, pralni praški …) in sanitarni material (brisačke, toaletni papir, milo …) je potrebno ravno tako pridobiti deklaracije za preverbo ustreznosti ponujenih artiklov.

 

Pri izboru čistil moramo biti pozorni na ceno, saj je cena na liter osnovnega sredstva lahko zavajajoča, kajti neko čistilo, ki se redči, je veliko ceneje na liter delovne raztopine, kot pa sredstvo, ki se uporablja že v pripravljeni raztopini. Ponudnik mora vedno podati ceno za določeno enoto mere in tudi za liter delovne raztopine pri srednji vrednosti redčenja (npr. čistilo se uporablja do 0,5 % do 2 % delovni raztopini, ponudnik mora podati ceno za srednjo vrednost, ki znaša 1,25 %). Le na takšen način lahko primerjamo različne ponudnike med sabo za določeno sredstvo.

 

Javna naročila se izvede na podlagi veljavnega zakona in podzakonskih aktov, ki urejajo javna naročila ter v skladu  z veljavno zakonodajo s področja javnih financ in izvrševanja proračuna.

 

Za oddajo naročila se v skladu s 47. členom ZJN-3 izvede postopek naročila male vrednosti s sklenitvijo okvirnega sporazuma z gospodarskim subjektom na podlagi sedmega odstavka 48. člena ZJN-3.

 

 

 

Tehnologija čiščenja

 

Tehnologija čiščenja je bistvo načrta čiščenja, saj v tem delu določimo sistem dela, ki ga opravljajo čistilci. Pogostost čiščenja prostorov opredelimo glede na frekvenco uporabe (npr. hodniki, stopnišča, vhodi, se čistijo 2 x dnevno, igralnice, učilnice, upravni prostori 1 x dnevno, shrambe, arhivi itd. 1 x mesečno).

 

Za določitev tehnologije čiščenja opredelimo pogostost del:

• Sprotno čiščenje je potrebno v primeru posebnih okoliščin (npr. na hodniku je polita tekočina, v sanitarijah je na tleh izbruhana masa …).
• Dnevno čiščenje se izvaja vsak dan – čistijo se tiste površine, ki prihajajo v stik z učenci vsak dan (sanitarij, učilnice …).
• Tedensko čiščenje se izvaja ob dogovorjenem dnevu v tednu. Takrat se čistijo tisti prostori, ki jih ni potrebno čistiti vsak dan (shrambe, kabineti …) ali pa površine (noge miz, zgornje površine omar, zunanjost košev za odpadke …).
• Dodatna dela so tista dela, ki se izvajajo med tedenskimi počitnicami – 4 x letno ( čiščenje vrat v celoti, čiščenje oken – steklo, čiščenje radiatorjev, …).
• Generalno čiščenje se izvaja med poletnimi počitnicami. Pri tem čiščenju se dotaknemo vsakega predmeta na šoli (luči, telovadni rekviziti, okna v celoti …). V vrtci, kjer so nekatere stavbe v uporabi tudi celotno poletje, je potrebno generalna dela organizirati tako, da ne motijo poslovanja, ali v popoldanskem času ali preko vikendov.

 

Ko imamo opredeljeno pogostost čiščenja prostorov, lahko določimo sam postopek dela za doseganje želenih rezultatov čiščenja.

 

Načeloma združimo prostore glede na vrsto oz. stopnjo umazanije, tako da imamo na eni strani učne prostore, upravne prostore in komunikacije; na drugi pa sanitarne prostore in umivalnice/tuširnice.

 

Takšna ločitev je smiselna, saj se za sanitarne prostore uporabljajo druga čistilna sredstva, druga barva krp in veder ter zaradi drugačne sestave umazanije (možnost fekalij, visoka mikrobiološka obremenjenost) preprečimo prenos v bolj čiste prostore.

 

Čistilci vseh del hkrati tako ne morejo izvesti (čiščenje učilnic in sanitarij), saj tudi čistilni vozički ne omogočajo toliko delovnih površin, da bi imeli na njem dva ločena sistema čiščenja površin in tal.

 

Potrebno je opredeliti tudi odstranjevanje odpadkov, ki mora potekati na način, da se ločeno zbrani odpadki v koših tudi ločeno združijo in odnesejo na zbirno mesto odpadkov v namenske zbiralnike.

 

Kritične točke

 

Pri organiziranju dnevnega čiščenja je potrebno še poseben poudarek dati na kritična mesta. To so mesta, ki se jih vsi uporabniki največkrat dotaknejo (kljuke, stikala, pipe, tipke pri WC školjki, podajalniki toaletnih potrebščin, ograje …). Čistilci morajo zelo dobro poznati, za katera mesta gre, ter se zavedati, kako pomembno je, da jih čistijo vsako dnevno, v primeru povečanja obolevnosti uporabnikov pa celo večkrat dnevno. Čiščenje kritičnih mest pa lahko nadgradimo z dodatnim razkuževanjem, v primeru poslabšanja stanja obolevnosti uporabnikov.

 

Osebna higiena in urejenost

 

Čistilci so odgovorni, da z ustrezno osebno higieno zagotavljajo take pogoje, da se prisotne bakterije ne morejo razmnožiti do take mere, da bi ogrožale zdravje.

 

Čistilci morajo vzdrževati osebno higieno, saj lahko tudi sami predstavljajo vir okužbe, ki jo širijo po prostorih za katere skrbijo.

 

 Higiena rok

 

Roke in koža rok morajo biti:

• brez vidnih gnojnih sprememb oziroma zaščitene z gumijastimi rokavicami,

• čiste,

• nohti morajo biti čisti, urejeni.

 

Največ okužb se prenese  preko rok. Za zmanjšanje tega tveganja je izredno pomembno pravilno umivanje rok. S pravilnim umivanjem rok odstranimo z njih umazanijo in mikroorganizme.

 

Roke si je potrebno umiti:

• vedno pred začetkom dela,
• med delom, ko se roke umažejo,
• ob prehodu z nečistih del k čistim (sanitarije-učilnice),
• po uporabi rokavic,
• kadarkoli smo rokovali z odpadki,
• po uporabi stranišča,
• po opravljenem čiščenju,
• preden zapustimo delovno mesto.

 

Vsi zaposleni morajo pri umivanju rok upoštevati naslednja navodila:

• roke zmočimo z vročo vodo,
• jih namilimo,
• milimo vsaj 15 sekund.
• umijemo vse površine (dlani, prste, med prstne prostore, posebej palca, hrbtišča rok in zapestji),
• za tem jih dobro splaknemo pod tekočo vročo vodo,
• temeljito obrišemo s papirno brisačo, brisačo odvržemo v koš za smeti.

 

Nega rok

 

Pogosto in temeljito umivanje odstrani s kože vso maščobo. Roke zato lahko razpokajo zaradi prepogostega vlaženja ali zaradi uporabe premočnih čistil. V razpokani koži se naselijo  mikroorganizmi, ki povzročajo vnetna obolenja ali so vir okužb. Da bi kožo zaščitili, si je potrebno roke zaščititi z zaščitno delovno kremo.

 

Dezinfekcija rok

 

Dezinfekcija rok je postopek uničenja mikroorganizmov na rokah.

 

Razkuževanje z rok ne odstranjuje umazanije, zato razkužujemo roke takrat, ko niso vidno onesnažene. Razkužila nikoli ne nanašamo na vlažne roke, saj se s tem zniža koncentracija razkužila, prav tako se roke bolj izsušijo. Tudi pri razkuževanju je pomembno, da so razkuženi vsi predeli rok. Po nanosu razkužila na celoten predel obeh rok počakamo, da se roke osušijo, saj so šele takrat tudi razkužene. Za razkuževanje uporabljamo namensko razkužilo za roke na osnovi 60 do 80 % alkohola. Pri tem je izjemno pomembno podariti, da sredstva za čiščenje in razkuževanje površin niso namenjena čiščenju in razkuževanju kože.

 

Uporaba rokavic

 

Rokavice uporabljamo zato, da zaščitimo roke pred umazanijo, pred škodljivimi kemikalijami iz čistila in pred poškodbami. Uporabljamo lahko rokavice za enkratno uporabo ali gumijaste rokavice, katere morajo biti vedno čiste in primerno vzdrževane. Da bodo gumijaste rokavice zunaj in znotraj čiste ter suhe, jih še oblečene na rokah umijemo z milom, oplaknemo in obrišemo do suhega ter jih šele nato slečemo. Nato jih obrnemo, umijemo in osušimo.

 

Delovna oprema

 

Pogostost menjave oz. zagotovitev števila delovne opreme mora biti opredeljena v internem Pravilniku o osebni varovalni opremi na podlagi Izjave o varnosti z oceno tveganja.

 

Delovna obleka

 

Najprimernejša tkanina za delovno obleko je bombaž, ker jo lahko prekuhamo in s tem uničimo mikroorganizme. Da civilna obleka ne bi okužila delovne, mora biti garderobna omara dvodelna oz. predeljena. V delovni obleki ne smemo na cesto, niti je ne smemo nositi  domov. Delovna obleka mora biti vedno čista.

 

Delovna obutev

 

Tako kot delovna obleka mora biti tudi obutev shranjena v dvodelni garderobni omarici. Delovna obutev mora biti v skladu z Izjavo o varnosti z oceno tveganja, izdelano za posamezni zavod.

 

 

 

 

8. Beleženje čiščenja

 

V 53. a členu Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Uradni list RS, št. 73/00, 75/05, 33/08, 126/08, 47/10, 47/13, 74/16 in 20/17) je navedeno, da mora za prostore in pripadajoče zunanje površine vrtca, kjer poteka dejavnost predšolske vzgoje, ter opremo biti izdelan načrt rednega vzdrževanja in čiščenja in se o tem voditi evidenco.

 

Evidenčni list za čistilce mora biti čim bolj pregleden in enostaven. Najprimernejša oblika evidentiranja opravljenega dnevnega, tedenskega ali generalnega čiščenja je en evidenčni list za celotno področje dela. Slednji naj zajema popis prostorov in celice za vpis datumov. Čistilec dnevno izpolni vrstico z odrejenimi prostori, s podpisom pa zagotavlja, da je čiščenje opravljeno po predvidenem načrtu čiščenja. Zato je potrebno vsem čistilcem pripraviti pisno gradivo, da se seznanijo z načrtom čiščenja, obenem pa podpišejo izjavo, da so s slednjim seznanjeni.

 

Evidenčni list naj hranijo v pripadajočem prostoru za čistila in pripomočke, saj v kolikor te osebe ni določen dan na delovnem mestu, slednjo izpolnijo tisti, ki ga nadomestijo. Evidenčni listi so smiselni tudi za primere pritožb, saj lahko hitro ugotovimo, kdo je bil zadolžen za delovno področje in ali je prišlo do kakšnih nepredvidenih zapletov med delom, ki jih čistilci lahko vpišejo pod opombe.

 

Tako imamo na enem mestu oz. evidenčnem listu zabeleženo vse delo, ki ga je čistilec opravil, tudi za inšpekcijski nadzor, je takšna oblika beleženja najpreglednejša.

 

Primer evidenčnega lista:

104

Nadzor čiščenja

 

Postavljen načrt čiščenja, z vso organizacijo rednega dela in nadomeščanja, upoštevanje naučenih in dogovorjenih postopkov čiščenja, pravilne uporabe čistilnih in dezinfekcijskih sredstev, opreme in strojev za čiščenje, varnosti pri delu in očiščenosti prostorov, je potrebno občasno preverjati. Smisel nadzora dela čistilcev je v sprotni korekciji nepravilnosti, opozarjanju na napake in skupnemu cilju k izboljšanju stanja očiščenosti prostorov. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na pohvale, v kolikor so na mestu.

 

Izbira osebe, ki izvaja nadzor oz. skrbi za izvajanje načrta čiščenja v stavbi, je zelo pomembna. Oseba mora dobro poznati načrt in biti sposobna izvajati organizacijo dela ter nadzor del. Oseba ne more biti ena izmed čistilcev, saj bi s tem porušili ravnovesje med njimi, pa tudi ne more sama sebe nadzirati o opravljenem delu. Ponavadi je ta oseba v šoli pomočnik ravnatelja ali druga primerna oseba, ki ni iz tehnične ekipe. V vrtcih je za to delo namenjen organizator ZHR (zdravstveno-higienskega režima).

 

O opravljenem nadzoru je smiselno napisati zapisnik, kjer po posameznih čistilcih popišemo napake in ukrepe za njihovo odpravo.

 

Okvirne naloge kontrolorja čistilk

 

• Upoštevanje določene razdelitve del med čistilkami in ostalimi delavci (učitelji, vzgojni kader, hišniki, kuhinjski delavci …),
• izvajanje kontrole nad delom čistilcev pred, med in po izvajanju čiščenja,
• izvajanje kontrole nad beleženjem čiščenja, ki ga izvajajo čistilci,
• tiskanje obrazcev beleženja, ki ga izvajajo čistilci,
• izpolnjevanje obrazcev kontrole in izrekanje popravnih ukrepov ter njihova kontrola,
• organiziranje in določanje dodatnih del (med počitnicami in generalna čiščenja),
• skrb za organizacijo dela v primeru nepredvidenih izpadov čistilcev (bolniške),
• organiziranje letnega izobraževanja čistilcev,
• organiziranje in izvajanje izobraževanj za novo sprejetih čistilcev,
• pomoč čistilcem v primeru neznanja,
• vodenje evidence o porabi čistil,
• seznanjanje čistilcev z novostmi na področju čiščenja,
• skrb za dokumentacijo s področja čiščenja,
• popravljanje dokumentacije v primeru zamenjave čistil in njihovih koncentracij, čistilnih pripomočkov, zaporedij čiščenja ali tehnologije čiščenja.

 

 

 

 

Priporočila za čiščenje in razkuževanje prostorov izven zdravstvenih ustanov v času epidemije Covid-19 (priporočila NIJZ)

 

Pred začetkom čiščenja se zaščitimo z ustrezno osebno varovalno opremo (OVO):

• kirurška maska,
• plastični predpasnik za enkratno uporabo preko delovne obleke (halje),

 

Masko in rokavice po potrebi oz. približno na 2 do 3 ure zamenjamo. Pred uporabo in po odstranitvi rokavic in maske si je treba temeljito umiti ali razkužiti roke.

 

Prostor najprej dobro prezračimo (najmanj 1 uro), nato površine prostorov očistimo in po tem še razkužimo. Pri uporabi čistilnih in razkužilnih sredstev upoštevamo navodila proizvajalca.

 

Čiščenje

 

Za čiščenje površin uporabimo vodo in čistilna sredstva, ki jih običajno uporabljamo. Pripomočki in oprema za čiščenje sanitarnih prostorov naj bodo ločeni. Čistimo vedno od najmanj onesnaženih površin proti bolj onesnaženim površinam. Prostor tudi med čiščenjem zračimo (odprta okna).

 

Razkuževanje

 

Po čiščenju razkužimo površine z 0,1 % raztopino natrijevega hipoklorita (npr. varikina). Še posebej skrbno razkužimo površine, ki se jih osebe pogosto dotikajo (npr. kljuke, pulti, okenske police, ročaji, držala ograj, stikala, straniščna školjka, potezna vrvica oziroma gumb za splakovanje stranišča, pipe umivalnikov, stene dvigal in majhnih prostorov (npr. za kopirni stroj), tipkovnice, slušalke, svinčniki za souporabo za stranke ipd.).

 

Pripravki natrijevega hipoklorita (npr. varikine) so v prosti prodaji v različnih koncentracijah, največkrat kot 4 % ali 5 % raztopine.

 

Glede na to, kolikšne površine bomo razkuževali, pripravimo ustrezno količino raztopine za razkuževanje (npr. 1 liter, 2 litra, 10 litrov …).

 

V spodnjih dveh tabelah so podane potrebne količine natrijevega hipoklorita (npr. varikine) in vode za pripravo različnih količin raztopine za razkuževanje.

 

 

 

 

 

 

 

Priprava raztopine za razkuževanje iz koncentrata natrijevega hipoklorita (varikine), ki vsebuje 4 % natrijevega hipoklorita:

 

Količina pripravljene raztopine za razkuževanje	Količina 4 % koncentrata natrijevega hipoklorita (varikine)	Količina vode
1 liter	25 mililitrov*	0,975 litra
2 litra	50 mililitrov	1,95 litra
5 litrov	125 mililitrov	4,875 litra
10 litrov	250 mililitrov	9,75 litrov

 

Priprava raztopine za razkuževanje iz koncentrata natrijevega hipoklorita (varikine), ki vsebuje 5 % natrijevega hipoklorita:

 

Količina pripravljene raztopine za razkuževanje	Količina 5 % koncentrata natrijevega hipoklorita (varikine)	Količina vode
1 liter	20 mililitrov	0,98 litra
2 litra	40 mililitrov	1,96 litra
5 litrov	100 mililitrov (1 deciliter)	4,9 litrov
10 litrov	200 mililitrov (2 decilitra)	9,8 litrov

*Čajna žlička: 5 mililitrov, jušna žlica: 15 mililitrov

 

Dva praktična primera priprave raztopine za razkuževanje s 4 % natrijevim hipokloritom (varikino):

Priprava 1 litra raztopine za razkuževanje:

v posodo nalijemo pol litra vode, dodamo 5 čajnih žličk varikine, nato dodamo še manjkajočo količino vode do enega litra (to je 5 čajnih žličk vode manj, kot pol litra). Premešamo.

Priprava 10 litrov raztopine za razkuževanje:

v 10-litrsko posodo z oznakami za količino nalijemo vodo približno do polovice, nato vlijemo četrt litra varikine ter dopolnimo z vodo do oznake za 10 litrov. Premešamo.

 

Svetujemo, da za dnevno uporabo pripravite vsak dan svežo raztopino za razkuževanje (0,1 % raztopino natrijevega hipoklorita) in da koncentrat natrijevega hipoklorita (npr. varikino) po uporabi vedno dobro zaprete.

 

Za občutljive površine lahko namesto natrijevega hipoklorita (varikine) uporabimo razkužilo, ki vsebuje 70 do 80 % etanol. Natrijev hipoklorit (do 5 %, varikina) in razkužila, ki vsebujejo etanol, so dostopna v prosti prodaji.

 

Ravnanje z odpadki

 

Po končanem čiščenju in razkuževanju osebno varovalno opremo (OVO) pravilno snamemo. OVO ter odpadke od čiščenja prostorov (npr. krpe za enkratno uporabo) je treba odložiti v plastično vrečo za odpadke in jo, ko je polna, tesno zavezati. Vsebine vreč ne tlačimo in se odpadkov po odlaganju v vrečo ne dotikamo več. To vrečo nato namestimo v drugo plastično vrečo za odpadke in tudi to tesno zavežemo ter je ne odpiramo več. Vrečo je treba hraniti ločeno od ostalih odpadkov vsaj 72 ur, preden jo odložimo v zunanji zabojnik za mešane komunalne odpadke (preostanek odpadkov).