Področja nadzora v pristojnosti proračunske inšpekcije

 

Proračunska inšpekcija je inšpekcijski organ, ki deluje kot sektor v okviru Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna, organa v sestavi Ministrstva za finance.

 

Osnovna in s tem tudi najobsežnejša naloga proračunske inšpekcije je inšpekcijski nadzor nad izvajanjem Zakona o javnih financah (ZJF) in drugih predpisov, ki urejajo poslovanje s sredstvi proračuna Republike Slovenije.

 

Z opravljanjem inšpekcijskega nadzora po tem zakonu proračunska inšpekcija zagotavlja izvajanje zakona, odkriva nepravilnosti in v primeru ugotovljenih nepravilnosti sprejema ukrepe, ki jih določa 104. člen ZJF.

 

V primeru, ko ta v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovi dejanje, ki je v kazenskih določbah (107. in 108. člen ZJF) opredeljeno kot prekršek, proračunska inšpekcija zoper odgovorno osebo proračunskega uporabnika lahko vodi postopek o prekršku. Pri vodenju prekrškovnega postopka kot postopkovni predpis uporablja Zakon o prekrških (ZP-1).

 

Pri tem velja omeniti posebnost v zvezi z odgovornostjo proračunskih uporabnikov, ki so stranke v postopku po ZJF, kot pravnih oseb: Zakon o prekrških (ZP-1) namreč v 13. a členu določa, da Republika Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti ne odgovarjajo za prekršek. Postopek o prekršku je torej v omenjenih primerih možno voditi le zoper storilca oziroma odgovorno osebo. V primeru prekrška pri ministrstvu ali pri organu v sestavi se tako postopek o prekršku vodi le zoper odgovorno osebo (minister pri ministrstvu, direktor pri uradu itd.). Če pa se prekršek ugotovi denimo pri javnem zavodu, se postopek o prekršku vodi tako zoper storilca oziroma odgovorno osebo, kot tudi zoper pravno osebo (npr. zoper ravnatelja in zoper šolo).

 

Proračunska inšpekcija s šestimi zaposlenimi zagotavlja izvajanje inšpekcijskega nadzora nad več kot 10 milijardami proračunskih sredstev letno in nad več kot 800 neposrednimi in posrednimi proračunskimi uporabniki, ki prejemajo sredstva iz državnega proračuna.

 

Poleg inšpekcijskih nalog, ki jih proračunska inšpekcija izvaja na podlagi ZJF, ji pristojnost izvajanja inšpekcijskega nadzora in /ali vodenja postopka o prekršku določajo še nekateri drugi predpisi, in sicer:

• člen Zakona o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD-1) določa, da proračunska inšpekcija opravlja nadzor nad izvajanjem tega zakona. Zakon ureja preglednost finančnih odnosov med državnimi organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter javnimi podjetji in izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili. Proračunska inšpekcija lahko pri izvajanju nadzora opravi pregled poslovanja pri državnih organih, organih samoupravnih lokalnih skupnostih, javnih podjetjih in izvajalcih z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili. V povezavi z določbo drugega odstavka 45. člena Zakona o prekrških (ZP-1) je proračunska inšpekcija tudi prekrškovni organ in v primeru ugotovljenih kršitev zakona, ki so opredeljene kot prekršek, lahko uvede prekrškovni postopek.
• člen Zakona o financiranju občin (ZFO-1) določa, da je proračunska inšpekcija pristojna za vodenje prekrškovnih postopkov v zvezi s kršitvami, povezanimi s porabo sredstev, ki jih občine na podlagi 18. člena tega zakona prejmejo iz proračuna Republike Slovenije za izvajanje posameznih nalog ali programov, za investicije in za skupno opravljanje nalog občinske uprave. Proračunska inšpekcija v okviru nadzorov nad porabo sredstev proračuna RS po ZJF pri občinah preverja tudi namenskost porabe teh sredstev, v primeru ugotovljene nenamenske porabe pa lahko uvede prekrškovni postopek zoper odgovorno osebo občine.
• V vsakokratnem Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije je določeno, da proračunska inšpekcija opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, ki urejajo razpolaganje uporabnikov proračuna s sredstvi za plače in pripravo finančnih načrtov. Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona proračunska inšpekcija opravlja v okviru inšpekcijskih nadzorov po ZJF.
• V 22. členu Zakona o šolski prehrani (ZŠolPre-1) je določeno, da proračunska inšpekcija v okviru svojih pristojnosti izvaja nadzor glede poslovanja in namenske porabe sredstev po tem zakonu. Namenskost porabe sredstev za šolsko prehrano proračunska inšpekcija nadzoruje v okviru inšpekcijskih nadzorov po ZJF.
• V 38.č členu Zakona o poslancih (ZPos) je določeno, da proračunska inšpekcija opravlja nadzor nad izvajanjem uveljavljanja pravice do nadomestila kot prekrškovni organ. Za vodenje prekrškovnega postopka v zvezi z uveljavljanjem pravice do nadomestila je proračunska inšpekcija pristojna tudi na podlagi Zakona o funkcionarjih v državnih organih (ZFDO), Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS), Zakona o računskem sodišču (ZRacS-1) in Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP).
• V 15. členu Zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija (ZIUFSZZ), je določeno, da nadzor nad izvajanjem določb II. poglavja zakona (Enkratni ukrepi za finančno sanacijo poslovanja javnih zdravstvenih zavodov) izvajajo inšpektorji Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna. V povezavi z določbo drugega odstavka 45. člena Zakona o prekrških (ZP-1) je proračunska inšpekcija tudi prekrškovni organ in v primeru ugotovljenih kršitev zakona, ki so opredeljene kot prekršek, uvede prekrškovni postopek.

 

Kako proračunsko inšpekcijo urejata Zakon o javnih financah in Zakon o inšpekcijskem nadzoru?

 

Pravne podlage za obstoj in delovanje proračunske inšpekcije določa Zakon o javnih financah (ZJF), ki je stopil v veljavo dne 15. 10. 1999. Proračunska inšpekcija je sicer pričela s svojim delovanjem že 1. 11. 1993 na podlagi takratnega Zakona o financiranju javne porabe, Zakon o javnih financah pa je njeno vlogo pri nadzoru porabe sredstev državnega proračuna povzel. Proračunska inšpekcija je bila tedaj organizirana kot služba v okviru Ministrstva za finance, pozneje, z ustanovitvijo Urada RS za nadzor proračuna (2004) pa so bile naloge proračunske inšpekcije prenesene na urad in tako od leta 2004 dalje deluje kot sektor v okviru urada.

 

Na izvajanje inšpekcijskega nadzora se nanašajo členi 102. do 106. ZJF, ki določajo:

področje izvajanja nadzora,

• osebe, ki opravljajo inšpekcijski nadzor (proračunski inšpektorji),
• naloge proračunskih inšpektorjev,
• odgovornost proračunskih inšpektorjev,
• obveznost stalnega usposabljanja proračunskih inšpektorjev,
• stranke v postopku,
• obveznosti proračunskih uporabnikov in drugih prejemnikov sredstev državnega proračuna pri izvajanju inšpekcijskega nadzora,
• posebna pooblastila proračunskih inšpektorjev (ukrepe),
• pritožbeni organ in
• obveznost polletnega poročanja.

 

Od ustanovitve urada dalje se določbe, ki urejajo proračunsko inšpekcijo, niso spreminjale, zato so nekatere od njih neusklajene z dejanskim stanjem, saj je kot inšpekcijski organ v zakonu še vedno navedeno ministrstvo, pristojno za finance, posledično pa je kot pritožbeni organ določena vlada. Tako, na primer, prvi odstavek 102. člena določa, da nadzor nad izvajanjem zakona in predpisov, ki urejajo poslovanje s sredstvi državnega proračuna, opravlja ministrstvo za finance, 105. člen določa pa določa, da o pritožbi zoper odločbo, ki jo izda na prvi stopnji ministrstvo, pristojno za finance, odloča na drugi stopnji vlada. Namesto ministrstva, pristojnega za finance, bi moralo biti v zakonu navedeno, da nadzor opravlja Urad RS za nadzor proračuna, ki o opravljenem nadzoru tudi obvešča vlado in računsko sodišče, pritožbeni organ v postopku pritožbe zoper odločbo urada pa bi bilo smiselno, da je ministrstvo, pristojno za finance, in ne vlada.

 

Ob oblikovanju predloga novega Zakona o javnih financah v letu 2016 so bile s strani urada in strokovne skupine, ki je sodelovala pri oblikovanju predloga novega zakona, predlagane precejšnje spremembe določb, ki urejajo pristojnosti in delovanje proračunske inšpekcije, vendar pa do sprejetja predloga novega zakona, kot vemo, tedaj ni prišlo.

 

Določbe ZJF urejajo le nekatera vprašanja delovanja proračunske inšpekcije, zato se za ostala vprašanja, ki niso urejena v ZJF, uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; ZUP) in določbe Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14 – ZIN), ki se uporabljajo za proračunsko inšpekcijo. Zakon o inšpekcijskem nadzoru se za proračunsko inšpekcijo uporablja v omejenem obsegu, in sicer členi od 1. do 20. ter 24. člen.

 

V nadaljevanju si poglejmo, kako ZJF in ZIN urejata proračunsko inšpekcijo.

 

Pristojnost proračunske inšpekcije oziroma kaj je predmet nadzora

 

Prvi odstavek 102. člena ZJF (Organ, pristojen za inšpekcijski nadzor) določa, da nadzor nad izvajanjem tega zakona (ZJF) in predpisov, ki urejajo poslovanje s sredstvi državnega proračuna, opravlja ministrstvo, pristojno za finance.

 

Omenjena zakonska določba je dokaj ohlapna, saj ne navaja konkretnih predpisov, nad izvajanjem katerih ima proračunska inšpekcija, poleg ZJF, pristojnost nadzora. Zato lahko rečemo le, da proračunska inšpekcija pri vodenju inšpekcijskega nadzora na podlagi ZJF lahko preverja pravilnost in zakonitost kateregakoli od predpisov, ki urejajo poslovanje (pridobivanje in porabo) sredstev državnega proračuna.

 

Praviloma se nalogi za izvedbo inšpekcijskega nadzora proračunske inšpekcije nanašajo na preveritev pravilnosti in zakonitosti porabe sredstev državnega proračuna za določen namen oziroma projekt, na preveritev pravilnosti in zakonitosti porabe sredstev državnega proračuna na določeni proračunski postavki ali pa na preveritev pravilnosti in zakonitosti poslovanja proračunskega uporabnika na celotnem poslovanju. Proračunski inšpektor pri tem preverja, ali je bilo poslovanje proračunskega uporabnika na tistem delu poslovanja, ki je predmet nadzora, skladno s predpisi, ki urejajo ta segment poslovanja s sredstvi državnega proračuna, ali ne.

 

Iz določbe prvega odstavka 102. člena ZJF tudi izhaja, da ima proračunska inšpekcija pristojnost izvajanja nadzora nad poslovanjem s sredstvi, ki jih proračunski uporabniki prejmejo iz državnega proračuna, nima pa pristojnosti izvajanja nadzora nad poslovanjem s sredstvi proračunov občin in lastnimi sredstvi proračunskih uporabnikov.

 

Izjema pri sredstvih občine, nad katerimi proračunska inšpekcija sme izvajati nadzor, so le sredstva, prejeta iz državnega proračuna za določene namene, opredeljene v drugem odstavku 18. člena Zakona o financiranju občin (ZFO-1), to pa so sredstva državnega proračuna za sofinanciranje izvajanja posamezne naloge ali programa, sredstva državnega proračuna za sofinanciranje investicij in sredstva državnega proračuna za skupno opravljanje nalog občinske uprave.

 

Kdo izvaja inšpekcijski nadzor, kdo je lahko proračunski inšpektor in kako izkazuje pooblastilo za opravljanje inšpekcijskega nadzora

 

Drugi odstavek 102. člena ZJF določa, da naloge inšpekcijskega nadzora opravljajo proračunski inšpektorji kot delavci s posebnimi pooblastili.

 

ZIN v 12. členu določa, da je za inšpektorja lahko imenovana oseba, ki ima predpisano izobrazbo v skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, ustrezne delovne izkušnje, določene s predpisi, ki urejajo notranjo organizacijo in sistemizacijo v organih državne uprave, in strokovni izpit za inšpektorja.

 

Pooblastilo za opravljanje inšpekcijskega nadzora skladno s šestim odstavkom 102. člena ZJF proračunski inšpektor izkazuje s službeno izkaznico. Drug dokument, s katerim bi proračunski inšpektor izkazoval pooblastilo za izvedbo določenega inšpekcijskega nadzora, v zakonu ni predpisan.

 

Kdo so stranke v postopku inšpekcijskega nadzora na podlagi ZJF

 

Prvi odstavek 103. člena ZJF določa, da je stranka v inšpekcijskem postopku neposredni ali posredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna za sredstva, prejeta iz državnega proračuna.

 

Proračunski uporabniki, ki prejemajo le sredstva iz občinskega proračuna, iz državnega pa ne, ne morejo biti stranke v postopku inšpekcijskega nadzora.

 

Neposredni in posredni uporabniki ter drugi prejemniki sredstev državnega proračuna morajo za sredstva, pridobljena iz državnega proračuna, proračunskim inšpektorjem omogočiti opravljanje inšpekcijskega nadzora in dati vse zahtevane podatke, listine, poročila, ki se nanašajo na inšpekcijski nadzor in omogočiti računalniško obdelavo teh podatkov. Obveznost omogočanja inšpekcijskega nadzora za sredstva, pridobljena iz državnega proračuna, se torej nanaša tudi na druge prejemnike sredstev državnega proračuna, ki sicer niso proračunski uporabniki in ne morejo biti stranke v postopku.

 

Katera načela morajo pri izvajanju inšpekcijskega nadzora upoštevati proračunski inšpektorji

 

Enako kot velja za ostale inšpekcijske organe, morajo tudi proračunski inšpektorji pri izvajanju inšpekcijskega nadzorstva upoštevati naslednja načela, ki jih določa Zakon o inšpekcijskem nadzoru v členih od 4 do 7:

 

Načelo samostojnosti (4. člen ZIN), ki pravi, da so inšpektorji pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora v okviru svojih pooblastil samostojni.

To načelo je vsebinsko vključeno tudi v ZJF, ki v tretjem odstavku 102. člena določa, da proračunski inšpektor samostojno opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, ki mu je dodeljen, izdaja zapisnike, odločbe in sklepe v upravnem postopku in odreja druge ukrepe, za katere je pooblaščen.

 

Načelo varstva javnega interesa in varstva zasebnih interesov (5. člen ZIN), ki pravi, da inšpektorji opravljajo naloge inšpekcijskega nadzora z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb.

 

Načelo javnosti (6. člen ZIN), ki pravi, da inšpektorji na podlagi in v mejah pooblastila predstojnika obveščajo javnost o svojih ugotovitvah ter ukrepih, če je to potrebno, da se zavarujejo pravice pravnih ali fizičnih oseb, ter v primerih, kadar je to potrebno za zagotovitev spoštovanja pravnega reda oziroma njihovih odločb.

 

Načelo javnosti je vsebinsko vključeno tudi v ZJF, ki v 106. členu določa, da ministrstvo, pristojno za finance, o opravljenem nadzoru, ugotovitvah in odločitvah proračunske inšpekcije obvešča vlado in računsko sodišče, vlada pa polletno Državni zbor. Letno se tako pripravita dve polletni poročili (prvo za obdobje od 1. 1. do 30. 6., drugo pa za obdobje od 1. 7. do 31. 12. posameznega leta), ki ju na javni seji obravnava Komisija Državnega zbora za notranji nadzor javnih financ in sta javno dostopni na spletnih straneh urada. Poleg tega pa Urad RS za nadzor proračuna po sklepu Komisije DZ za notranji nadzor javnih financ od 1. 7. 2016 dalje na spletu objavlja tudi izdane zapisnike o inšpekcijskem nadzoru in izdane odločbe.

 

Načelo javnosti pa proračunska inšpekcija zagotavlja tudi s posredovanjem informacij medijem (praviloma na njihovo zahtevo, na podlagi 45. člena Zakona o medijih – ZMed) ter vlagateljem zahtev za dostop do informacij javnega značaja (na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ).

 

Načelo sorazmernosti (7. člen ZIN), ki pravi, da morajo inšpektorji opravljati svoje naloge tako, da pri izvrševanju svojih pooblastil posegajo v delovanje pravnih in fizičnih oseb le v obsegu, ki je nujen za zagotovitev učinkovitega inšpekcijskega nadzora. Načelo sorazmernosti od inšpektorja tudi terja, da pri izbiri ukrepov ob upoštevanju teže kršitve izreče ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. Pri določitvi roka za odpravo nepravilnosti pa mora inšpektor upoštevati težo kršitve, njene posledice za javni interes in okoliščine, od katerih je odvisno, v kolikšnem času lahko fizična ali pravna oseba, pri kateri inšpektor opravlja nadzor, ob dolžni skrbnosti odpravi nepravilnosti.

 

Organizacija in vodenje proračunske inšpekcije in pristojnosti glavnega inšpektorja

 

Kot že omenjeno, je proračunska inšpekcija organizirana kot sektor v okviru Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance. Takšen način organiziranosti dopušča Zakon o inšpekcijskem nadzoru, ki v tretjem odstavku 8. člena pravi, da lahko inšpekcija izjemoma deluje v organu v sestavi ministrstva, ki ni inšpektorat, oziroma v drugem organu, če tako določa poseben zakon ali uredba.

 

Sektor proračunske inšpekcije vodi vodja sektorja, ki ima, enako kot proračunski inšpektorji, inšpektorska pooblastila.

Proračunska inšpekcija nima glavnega inšpektorja, saj deluje znotraj organa, ki ni inšpektorat, zato skladno s petim odstavkom 10. člena ZIN pristojnosti glavnega inšpektorja (vodenje in predstavljanje proračunske inšpekcije, organiziranje in koordiniranje dela inšpektorjev, odgovornost za zakonitost, kakovost in učinkovitost dela inšpekcije, določanje letnega načrta nalog inšpekcijskega nadzora, določanje načina dodeljevanja zadev posameznim inšpektorjem, posredovanje letnega poročila Inšpekcijskemu svetu) opravlja predstojnik urada (direktor).

 

Letni načrt dela

 

Zakon o inšpekcijskem nadzoru v 11.a členu določa, da inšpektorat oziroma inšpekcija, ki deluje znotraj organa, ki ni inšpektorat, za zagotavljanje učinkovitega izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora sprejme letni program oziroma načrt dela, s katerim določi vsebino in obseg izvajanja inšpekcijskega nadzora. Pri določitvi letnega načrta dela izhaja tudi iz ugotovitev v že izvedenih inšpekcijskih nadzorih in ocene, da na posameznem področju obstaja večja verjetnost nespoštovanja oziroma kršitve zakonov in drugih predpisov.

 

Iz internega Navodila za izvajanje postopkov inšpekcijskega nadzora proračunske inšpekcije, ki ga proračunska inšpekcija uporablja pri izvajanju svojih nalog (nazadnje posodobljeno maja 2017), izhaja, da je letni načrt proračunske inšpekcije sestavljen iz dveh delov: prvi del letnega načrta dela je poimenski seznam proračunskih uporabnikov, pri katerih bo proračunska inšpekcija v letu, za katero je pripravljen in sprejet letni načrt dela, opravila inšpekcijski nadzor nad porabo proračunskih sredstev oziroma drug nadzor, ki je v njeni pristojnosti (redni nadzori).

 

Drugi del letnega načrta dela je opredeljen le količinsko in določa število inšpekcijskih nadzorov, za katere proračunska inšpekcija ocenjuje, da jih bo uvedla na podlagi prijav, pobud, zahtev in drugih razlogov, ki nakazujejo na potrebo po uvedbi inšpekcijskega nadzora.

 

Cilj proračunske inšpekcije pri oblikovanju letnega načrta dela je, da je v daljšem časovnem obdobju v inšpekcijski nadzor zajetih čim več različnih proračunskih uporabnikov, da je nadziran čim višji znesek proračunskih sredstev in da so v inšpekcijski nadzor zajeti tisti proračunski uporabniki, pri katerih so zaznani dejavniki tveganja nepravilne in nezakonite porabe proračunskih sredstev.

 

Med dejavnike tveganja sodijo informacije o domnevnih nepravilnostih oziroma sumih nepravilnosti, ki jih proračunska inšpekcija dobi iz različnih virov, predvsem pa:

• ugotovitve drugih nadzornih organov o nepravilnostih pri posameznih proračunskih uporabnikih in prejemnikih proračunskih sredstev,
• informacije o domnevnih nepravilnostih iz služb Ministrstva za finance, ki imajo pregled nad porabo proračunskih sredstev (Direktorat za proračun, Direktorat za javno računovodstvo),
• informacije služb neposrednih proračunskih uporabnikov, preko katerih se proračunska sredstva dodeljujejo posrednim proračunskim uporabnikom in drugim prejemnikom sredstev,
• interne informacije o nepravilnostih, ki jih pri izvajanju svojih nadzornih nalog zaznajo drugi sektorji urada.

 

Pomembno!

Med prijavami pa se prednostno obravnavajo tiste, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je pri določenem proračunskem uporabniku oziroma prejemniku proračunskih sredstev prišlo do nepravilnosti pri porabi sredstev in bi bilo mogoče s takojšnjo uvedbo inšpekcijskega nadzora preprečiti nadaljevanje nepravilne porabe proračunskih sredstev.

 

 

Varovanje položaja inšpektorja

 

14. člen ZIN varuje položaj inšpektorja s tem, da določa, da se inšpektorja zaradi delovnih potreb brez njegovega soglasja ne sme premestiti na drugo delovno mesto, za katero ni določeno izvrševanje inšpekcijskih pooblastil.

 

1. h) Varovanje poslovne in druge tajnosti ter tajnosti vira ter posebne odgovornosti inšpektorjev

 

Inšpektor mora v skladu s 16. členom ZIN varovati tajnost, s katero se seznani pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora. Dolžnost varovanja tajnosti proračunskim inšpektorjem posebej nalaga tudi tretji odstavek 103. člena ZJF, ki določa, da je proračunski pri opravljanju nadzora dolžan čuvati državno, vojaško, uradno in poslovno skrivnost.

 

Inšpektor je dolžan varovati tudi tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor.

 

Skladno s 17. členom ZIN je inšpektor posebej odgovoren, če pri opravljanju nalog nadzora opusti izvršitev nalog oziroma ne sprejme ustreznih ukrepov, ki jih je skladno z zakonom dolžan izvršiti oziroma sprejeti, če ne poda prijave oziroma ne obvesti pristojnih organov o kršitvah zakonov ali drugih predpisov, ki jih je ugotovil pri izvrševanju nalog inšpekcijskega nadzora, in če opravlja dejavnost oziroma dela, ki mu jih ZIN v 15. členu prepoveduje (opravljanje dejavnosti oziroma dela za drugega delodajalca na področju, na katerem opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, razen če gre za znanstveno ali pedagoško delo). Kršitev posebnih odgovornosti šteje za hudo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.

 

Opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora

 

18. člen ZIN določa, da inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora samostojno vodi postopek ter izdaja odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku. Obenem pa drugi odstavek 18. člena ZIN določa, da je inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora dolžan upoštevati navodila in usmeritve predstojnika oziroma nadrejenega.

 

Pooblastilo za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora se izkazuje s službeno izkaznico, ki jo za proračunske inšpektorje izda minister, pristojen za finance.

 

Pooblastila inšpektorja in obveznosti zavezanca

 

Skladno z 19. členom ZIN ima inšpektor pri izvajanju nalog inšpekcijskega nadzora pri fizični ali pravni osebi, pri kateri opravlja inšpekcijski nadzor, pravico:

• pregledati prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov, gospodarskih družb, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter zasebnikov,
• vstopiti na parcele in zemljišča fizičnih in pravnih oseb,
• pregledati poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo, kadar se vodijo in hranijo na elektronskem mediju ter zahtevati izdelavo njihove pisne oblike, ki mora verodostojno potrjevati elektronsko obliko,
• zaslišati stranke in priče v upravnem postopku,
• pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb,
• brezplačno pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora,
• brezplačno vzeti vzorce blaga in opraviti preiskave vzetih vzorcev,
• brezplačno vzeti vzorce materialov in opreme za potrebe preiskav,
• fotografirati ali posneti na drug nosilec vizualnih podatkov osebe, prostore, objekte, postroje, napeljave in druge predmete iz prve alinee,
• reproducirati listine, avdiovizualne zapise in druge dokumente,
• zaseči predmete, dokumente in vzorce v zavarovanje dokazov,
• opraviti navidezni nakup na način, da se po opravljenem nakupu izkaže s službeno izkaznico, če se na ta način lahko ugotovijo znaki prekrška oziroma podatki o kršitelju,

opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzora.

 

Pravne in fizične osebe, zoper katere se sicer ne vodi inšpekcijski postopek, razpolagajo pa z domnevnimi dokazi oziroma drugimi, tudi osebnimi podatki, potrebnimi za izvedbo inšpekcijskega nadzora, morajo na zahtevo inšpektorja posredovati dokaze in druge, tudi osebne podatke, oziroma morajo omogočiti zaslišanje prič za pridobitev teh dokazov ali drugih, tudi osebnih podatkov, najkasneje v treh dneh od prejema njegove zahteve.

 

Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora lahko inšpektor za največ 15 dni odvzame dokumentacijo, ki jo potrebuje za obravnavanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da obstaja utemeljen sum kršitev zakonov ali drugih predpisov, in če s tem ne ovira dejavnosti fizične ali pravne osebe. O odvzemu dokumentacije izda inšpektor potrdilo. Dokumentacije državnih organov, ki je določena kot tajna, inšpektor ne sme odvzeti.

 

Skladno z 20. členom ZIN ima inšpektor pravico brez predhodnega obvestila ter brez dovoljenja zavezanca oziroma njegove odgovorne osebe, ne glede na delovni čas, vstopiti v prostore in objekte, na zemljišča in parcele ter k opremi in napravam iz prejšnjega člena, če z zakonom ni drugače določeno.

 

Če zavezanec brez upravičenih razlogov ne dovoli vstopa v prostore ali objekte, kjer se dejavnost opravlja, ima inšpektor pravico vstopiti v prostor mimo volje zavezanca ob pomoči policije. Stroške vstopa in morebitno škodo, ki pri tem neizogibno nastane, nosi zavezanec.

 

Pri tem je treba poudariti, da se zgoraj našteta pooblastila nanašajo na vse inšpektorje, ne glede na delovno področje inšpekcije. Inšpekcijski nadzor, ki ga izvaja proračunska inšpekcija, je do določene mere specifičen v tem smislu, da stranke v postopku niso fizične osebe, pač pa pravni subjekti, in sicer neposredni in posredni uporabniki državnega ali občinskega proračuna za sredstva, prejeta iz državnega proračuna (prvi odstavek 103. člena ZJF).

 

Glede na značilnosti inšpekcijskega nadzora, ki ga izvaja proračunska inšpekcija (preverjanje pravilnosti in zakonitosti poslovanja s sredstvi državnega proračuna), se inšpekcijski nadzor praviloma izvaja s pregledovanjem poslovnih knjig in dokumentacije, zbiranjem informacij in pojasnil od proračunskega uporabnika in drugih virov, pridobivanjem podatkov iz javnih evidenc in objav, v določenih primerih pa tudi z ogledom objektov, naprav, napeljav in drugih predmetov.

 

ZJF v drugem odstavku 103. člena ZJF izrecno določa, da morajo neposredni in posredni uporabniki ter drugi prejemniki sredstev državnega proračuna za sredstva, pridobljena iz državnega proračuna, proračunskim inšpektorjem omogočiti opravljanje inšpekcijskega nadzora in dati vse zahtevane podatke, listine, poročila, ki se nanašajo na inšpekcijski nadzor, in omogočiti računalniško obdelavo teh podatkov. Drugi prejemnik sredstev državnega proračuna mora omogočiti proračunskemu inšpektorju opravljanje inšpekcijskega nadzora za sredstva pridobljena iz državnega proračuna.

 

Četudi torej drugi prejemnik sredstev državnega proračuna, ki ni proračunski uporabnik (npr. zasebno podjetje, ki prejme sredstva na javnem razpisu za določen projekt) ne more biti stranka v postopku inšpekcijskega nadzora, pa je kljub temu dolžan omogočiti proračunskemu inšpektorju opravljanje inšpekcijskega nadzora za sredstva, pridobljena iz državnega proračuna. Gre denimo za situacijo, ko proračunski inšpektor sicer izvaja nadzor pri proračunskem uporabniku – financerju in v okviru tega nadzora želi opraviti tudi določene preveritve (pregled dokumentacije, ogled objekta, naprave ipd.) pri prejemniku sredstev.

 

Naj na tem mestu opozorim, da ZJF v zvezi z zagotavljanjem pogojev za izvajanje inšpekcijskega nadzora vsebuje tudi prekrškovno določbo. Deveta točka 109. člena ZJF (kazenske določbe, lažje kršitve) namreč določa, da se z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev (od 417,29 do 2.086,46 EUR) kaznuje za prekršek odgovorna oseba neposrednega oziroma posrednega uporabnika državnega proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, če proračunskemu inšpektorju ne da zahtevanih podatkov, listin in poročil, ki se nanašajo na inšpekcijski pregled.

 

Glede na besedilo omenjene kazenske določbe pa za prekršek ni mogoče sankcionirati odgovorne osebe drugega prejemnika sredstev, če ta ne ravna skladno z drugim odstavkom 103. člena ZJF in proračunskemu inšpektorju ne omogoči opravljanja inšpekcijskega nadzora za sredstva, pridobljena iz državnega proračuna.

 

Obravnava pobud, prijav in drugih vlog ter obveščanje vlagatelja prijave, pobude oziroma druge vloge

 

V zvezi s pobudami, prijavami in drugimi vlogami, ki jih prejme inšpekcijski organ, naj uvodoma omenim določbo 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju, ki pravi, da organ odgovori na vse dopise, iz katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja, najpozneje v 15 dneh po prejemu dokumenta. To pomeni, da mora tudi inšpekcijski organ ob prejemu pobude, prijave ali druge vloge pošiljatelju odgovoriti (ga obvestiti, pod katero številko se zadeva vodi in kdo jo obravnava).

 

V zvezi z obravnavo pobud, prijav in ostalih vlog ZJF v četrtem odstavku 102. člena določa, da proračunski inšpektor obravnava tudi prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvešča o svojih ukrepih.

 

Prav tako tudi ZIN v 24. členu določa, da mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka.

 

Skladno s 24. členom ZIN mora inšpektor ne glede na določbe Zakona o splošnem upravnem postopku obravnavati tudi anonimne prijave.

 

Vlagatelj pobude oziroma prijave nima položaja stranke v postopku.

 

Posebna pooblastila proračunskega inšpektorja

 

104. člen ZJF določa, katera so posebna pooblastila oziroma ukrepi proračunskih inšpektorjev.

Prvi odstavek 104. člena določa, da ima proračunski inšpektor v primeru, če se pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je bil kršen zakon, predpis ali posamičen akt, katerega izvajanje se nadzoruje, pravico in dolžnost:

• izdati odločbo za vzpostavitev zakonitega stanja,
• v zapisniku predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov,
• uvesti postopek o prekršku zaradi prekrška v skladu z zakonom,
• podati ovadbo pristojnim organom za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti.

 

Drugi odstavek 104. člena pa določa, da proračunski inšpektor v primeru, če pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ugotovi nepravilnosti, za katere oceni, da jih neposredni ali posredni uporabnik lahko odpravi z ustreznimi ukrepi v poslovanju, v inšpekcijskem zapisniku poda predlog oziroma priporočilo za njihovo odpravo. Neposredni ali posredni uporabnik mora proračunskemu inšpektorju v predpisanem roku poročati o ukrepih, ki jih je sprejel za odpravo nepravilnosti.

 

Četudi so inšpekcijski organi represivni organi, njihov glavni cilj ni sankcioniranje nepravilnosti, pač pa zagotavljanje, da zavezanci pravilno izvajajo predpise, ki se nanašajo na njihovo področje delovanja, in to velja tudi za proračunsko inšpekcijo. Ukrepi, ki jih v inšpekcijskem nadzoru lahko sprejemajo proračunski inšpektorji, so tudi iz tega razloga praviloma takšne vrste, da zagotavljajo zakonito poslovanje, odpravo ugotovljenih napak in izboljšanje poslovanja s sredstvi državnega proračuna v smeri večje smotrnosti in učinkovitosti. To pomeni, da se v največ primerih, ko se v postopkih inšpekcijskega nadzora ugotovijo nepravilnosti in pomanjkljivosti, ukrepa po drugem odstavku 104. člena.

 

To je razvidno tudi iz polletnih poročil o opravljenem nadzoru proračunske inšpekcije, ki so objavljena na spletni strani urada. Iz podatkov v poročilih namreč izhaja, da so primeri, ko proračunski inšpektorji zaradi ugotovljenih nepravilnosti izdajo odločbo, dejansko zelo redki. V določenih primerih je treba proračunskemu uporabniku z odločbo naložiti vračilo nepravilno porabljenih proračunskih sredstev v državni proračun, a če se mu pred tem v zapisniku o opravljenem inšpekcijskem nadzoru predlaga, da nepravilno porabljena sredstva sam prostovoljno vrne v proračun (pred izdajo določbe), v primeru prostovoljnega vračila sredstev odločbe potem niti ni treba izdati.

 

V veliki večini primerov se tako inšpekcijski nadzor zaključi z izdajo zapisnika, v katerem so v primeru ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti podani predlogi inšpektorja po drugem odstavku 104. člena ZJF.

 

Iz objavljenih polletnih poročil izhaja tudi podatek, da proračunska inšpekcija praviloma ne ugotavlja nepravilnosti, ki so opredeljene kot prekršek po 107. ali 108. členu ZJF. V zadnjih desetih letih je vodila en sam prekrškovni postopek zoper nevladnega proračunskega uporabnika, ki je proračunski inšpekciji oporekal pristojnost izvajanja inšpekcijskega nadzora. Več pa je primerov, ko proračunska inšpekcija ugotovi znake prekrška po kakem drugem predpisu, denimo po Zakonu o javnem naročanju. V tem primeru zadevo odstopi v obravnavo pristojnemu prekrškovnemu organu (npr. Državni revizijski komisiji).

 

Prav tako so razmeroma redki primeri, ko proračunska inšpekcija ugotovi znake kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

 

Kot kažejo podatki v polletnih poročilih o opravljenih nadzorih proračunske inšpekcije, pa tudi podatki v dokumentu Analiza smotrnosti Urada RS za nadzor proračuna pri izvajanju nalog proračunske inšpekcije v letih od 2011 do 2015, ki jo je Ministrstvo za finance izdelalo na zahtevo Komisije Državnega zbora za nadzor javnih financ, proračunska inšpekcija v veliki večini primerov ob ugotovljenih nepravilnostih in pomanjkljivostih dejansko postopa po drugem odstavku 104. člena ZJF.

 

To pomeni, da proračunskemu uporabniku v zapisniku poda predlog oziroma priporočilo za sprejem ukrepov, s katerimi se odpravijo ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti oziroma s katerimi se zagotovijo pogoji za pravilno poslovanje in preprečitev napak v prihodnjem poslovanju proračunskega uporabnika.

 

Z realizacijo ukrepov in priporočil, ki jih predlagajo proračunski inšpektorji, se primeroma dosežejo naslednje izboljšave in odprave pomanjkljivosti pri poslovanju s sredstvi državnega proračuna:

• izboljšanje nadzora proračunskih uporabnikov nad prejemniki sredstev v zvezi s porabo dodeljenih sredstev (zagotovitev ustreznega poročanja o porabi sredstev, zagotovitev izvedbe kontrol nad porabo dodeljenih sredstev),
• večja gospodarnost pri porabi proračunskih sredstev,
• odprava napak pri vodenju postopkov javnega naročanja in zagotovitev pravilnega izvajanja postopkov javnega naročanja,
• racionalizacija pri vodenju postopkov v zvezi s porabo sredstev,
• vzpostavitev predpisanih evidenc v zvezi s porabo sredstev,
• večja transparentnost pri vodenju postopkov in pri evidentiranju porabe sredstev,
• vzpostavitev ali izboljšanje notranjih kontrol poslovanja proračunskih uporabnikov,
• zagotovitev pravilnega, popolnega in preglednega računovodskega evidentiranja poslovnih dogodkov pri porabi sredstev,
• opredelitev odgovornosti zaposlenih pri vodenju postopkov v zvezi s porabo sredstev,
• ureditev pravnih podlag pri porabi sredstev (dopolnitev vsebin pogodb in drugih aktov),
• opredelitev postopkov pri poslovanju s proračunskimi sredstvi, poenotenje postopkov v zvezi s porabo sredstev, večja transparentnost
• sprejem ali prenovitev internih aktov proračunskih uporabnikov, ki zagotavljajo urejeno in pregledno poslovanje proračunskih uporabnikov.

 

O realizaciji predlogov oziroma priporočil za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti pri poslovanju s sredstvi državnega proračuna, danih na podlagi drugega odstavka 104. člena ZJF, mora proračunski uporabnik v predpisanem roku poročati proračunskemu inšpektorju.

 

Rok za poročanje proračunskega uporabnika o sprejetih ukrepih v ZJF ni predpisan, zato ga inšpektor določi sam glede na okoliščine posameznega primera.

 

Če proračunski uporabnik predlogov oziroma priporočil za sprejem ukrepov v poslovanju ne upošteva ali če o njihovi realizaciji inšpektorju ne poroča, ga proračunski inšpektor ne more sankcionirati, saj neupoštevanje predlogov oziroma priporočil proračunskega inšpektorja ni opredeljeno kot prekršek.

 

Izvajanje postopkov inšpekcijskega nadzora v praksi

 

Zaradi zagotavljanja čimbolj usklajenega, poenotenega in preglednega načina izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora proračunska inšpekcija pri svojem delu uporablja interno Navodilo za izvajanje postopkov inšpekcijskega nadzora proračunske inšpekcije (zadnja posodobitev maj 2017), ki daje napotke in usmeritve za izvajanje inšpekcijskega nadzora proračunske inšpekcije, skladno s določbami Zakona o javnih financah, Zakona o inšpekcijskem nadzoru in Zakona o splošnem upravnem postopku. V nadaljevanju so povzete nekatere usmeritve in navodila za izvajanje inšpekcijskega nadzora, ki se nanašajo tudi na stranke v postopku.

 

Nalog za inšpekcijski nadzor

 

Inšpekcijske naloge inšpektorjem dodeljuje vodja sektorja proračunske inšpekcije. Zakon o javnih financah sicer ne predpisuje nobenega dokumenta, na podlagi katerega se postopek inšpekcijskega nadzora začne in s katerim se opredeli predmet nadzora. Ne glede na to pa se za dodelitev inšpekcijske naloge proračunskemu inšpektorju uporablja dokument, imenovan nalog za inšpekcijski nadzor. Na njem se opredelita predmet nadzora in časovno obdobje, zajeto v nadzor. Pooblastilo za opravljanje inšpekcijskega nadzora inšpektor skladno s šestim odstavkom 102. člena ZJF izkazuje z inšpektorsko izkaznico, lahko pa stranki izroči tudi en izvod naloga, da se ta na ta način seznani o predmetu nadzora in obdobju, ki bo zajeto v nadzor.

 

Izločitev inšpektorja

 

Če inšpektor ob dodelitvi ali med izvajanjem naloge izve za okoliščine in razloge, ki bi mu lahko onemogočali nepristransko odločanje v zadevi, je dolžan svojega nadrejenega nemudoma pisno seznaniti z njihovim obstojem. V tem primeru se naloga dodeli drugemu inšpektorju. Kot okoliščine in razlogi, ki bi lahko onemogočali nepristransko odločanje, se štejejo razlogi, kot jih opredeljuje Zakon o splošnem upravnem postopku (35. člen).

 

V skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku pa lahko v primeru, ko zazna razloge, ki bi lahko onemogočali nepristransko odločanje inšpektorja, njegovo izločitev predlaga tudi stranka v postopku oziroma drug prejemnik proračunskih sredstev, pri katerem se v povezavi z inšpekcijskim nadzorom opravljajo preveritve. Pri tem mora navesti okoliščine, zaradi katerih je podan razlog za izločitev.

 

Če vodja sektorja ugotovi, da v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku obstajajo razlogi za izločitev inšpektorja, o tem seznani predstojnika urada, ki s sklepom odloči o izločitvi inšpektorja.

 

Uvodni razgovor inšpektorja s stranko v postopku

 

Proračunskega uporabnika, pri katerem se uvede inšpekcijski nadzor, inšpektor, ki izvaja postopek, praviloma telefonsko obvesti o začetku inšpekcijskega nadzora in se napove na uvodni razgovor.

 

Če stranka v postopku poskuša začetek inšpekcijskega nadzora brez utemeljenega razloga zavlačevati, ji inšpektor lahko izda pisni sklep, v katerem jo obvesti o uvedbi inšpekcijskega nadzora in ji postavi rok, v katerem naj mu ta zagotovi pogoje za opravljanje inšpekcijskega nadzora (sprejme inšpektorja na uvodni razgovor, določi osebo, ki bo v imenu proračunskega uporabnika dajala zahtevano dokumentacijo in pojasnila ter zagotovila sodelovanje drugih oseb v postopku, če bo inšpektor ocenil, da je to potrebno).

 

Inšpektor lahko pride k nadziranemu proračunskemu uporabniku oziroma drugemu prejemniku proračunskih sredstev tudi nenapovedan, v kolikor bi predhodna napoved inšpekcijskega nadzora lahko onemogočila učinkovit nadzor.

 

Na uvodnem razgovoru inšpektor predstojniku oziroma odgovorni osebi nadziranega proračunskega uporabnika izroči nalog za izvedbo inšpekcijskega nadzora in se izkaže z inšpektorsko izkaznico. Inšpektor predstojnika tudi okvirno seznani o področjih poslovanja in o časovnem obdobju, ki bo predmet inšpekcijskega nadzora.

 

Na uvodnem razgovoru se inšpektor z odgovorno osebo proračunskega porabnika dogovori predvsem o naslednjih vprašanjih glede izvajanja inšpekcijskega nadzora:

• kje (v katerih prostorih) in v katerem času se bo inšpekcijski nadzor izvajal,
• katere osebe proračunskega uporabnika bodo inšpektorju dajale dokumentacijo in potrebna pojasnila,
• o morebitnih drugih vprašanjih.

 

Pooblaščenec

 

Predstojnik proračunskega uporabnika oziroma odgovorna oseba prejemnika proračunskih sredstev lahko pooblasti osebo – pooblaščenca, ki ga bo zastopal v postopku inšpekcijskega nadzora. Pooblaščenec mora inšpektorju predložiti pisno pooblastilo predstojnika proračunskega uporabnika, pri katerem se opravlja inšpekcijski nadzor. Predstojnik proračunskega uporabnika lahko da pooblastilo tudi ustno na zapisnik.

 

Glede pooblaščenca v postopku proračunskega inšpekcijskega nadzora se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku, ki se nanašajo na pooblaščenca (53. – 61. člen).

 

Osebe, ki inšpektorju zagotavljajo dokumentacijo in potrebna pojasnila

 

Predstojnik proračunskega uporabnika na uvodnem razgovoru z inšpektorjem določi, katere osebe bodo inšpektorju dajale dokumentacijo in potrebna pojasnila.

 

Predstojnik lahko določi, da bo dokumentacijo in potrebna pojasnila inšpektorju dajal pooblaščenec ali pa denimo izbrana oseba računovodskega servisa, v kolikor knjigovodske evidence proračunskega uporabnika vodi zunanji računovodski servis.

 

Kraj in čas opravljanja inšpekcijskega nadzora

 

Inšpekcijski nadzor se praviloma izvaja v poslovnih prostorih nadziranega proračunskega uporabnika, izjemoma pa lahko tudi v poslovnih prostorih inšpekcijskega organa, če nadzirani proračunski porabnik ne more zagotoviti primernega prostora ali če je zaradi ekonomičnosti postopka to bolj smiselno.

 

Če knjigovodske evidence proračunskega uporabnika vodi zunanji računovodski servis in inšpektor oceni, da bi bilo z vidika učinkovitosti izvajanja nadzora (hiter dostop do dokumentov in pojasnil) inšpekcijski nadzor smiselno izvajati pri računovodskem servisu, se lahko inšpekcijski pregled v soglasju z odgovorno osebo nadziranega proračunskega uporabnika oziroma na njen predlog opravlja tudi v poslovnih prostorih računovodskega servisa.

 

Če ima proračunski uporabnik pooblaščenca in predstojnik odloči, da bo dokumentacijo in potrebna pojasnila inšpektorju dajal pooblaščenec, lahko inšpektor, če oceni, da bi bilo z vidika učinkovitosti izvajanja nadzora (hiter dostop do dokumentov in pojasnil) inšpekcijski nadzor smiselno izvajati pri pooblaščencu, v soglasju z odgovorno osebo nadziranega proračunskega uporabnika oziroma na njen predlog odloči, da se inšpekcijski nadzor (pregledovanje dokumentacije in pridobivanje potrebnih pojasnil) izvaja v poslovnih prostorih pooblaščenca.

 

Inšpekcijski nadzor se praviloma izvaja v poslovnem delovnem času.

 

Trajanje inšpekcijskega nadzora

 

Inšpektor je dolžan opraviti vse preveritve, ki zagotavljajo dovolj visoko stopnjo gotovosti, da pri proračunskem uporabniku ni prišlo do nepravilnosti pri porabi proračunskih sredstev, oziroma vse preveritve, ki so potrebne za prepričljivo in objektivno utemeljitev ugotovljenih nepravilnosti. Obenem pa je dolžan paziti na ekonomičnost postopka tako z vidika proračunskega uporabnika, ki je stranka v postopku nadzora, kot tudi z vidika inšpekcijskega organa. To pomeni, da mora inšpekcijski nadzor izvajati tako, da proračunskemu uporabniku in inšpekcijskemu organu ne povzroča nepotrebnih stroškov in nepotrebne porabe časa.

 

Ugotovitveni postopek in sodelovanje stranke v postopku

 

Postopek proračunskega inšpekcijskega nadzora se izvaja kot posebni ugotovitveni postopek po 145. členu Zakona o splošnem upravnem postopku. V njem se ugotovijo vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev.

 

Proračunskemu uporabniku, ki je stranka v postopku, je v ugotovitvenem postopku treba dati možnost, da se seznani z ugotovitvami inšpektorja, da podaja dokaze, izjave, pojasnila in pripombe v zvezi s predmetom pregleda in zavaruje svoje pravice in pravne koristi.

 

Ukrepi v postopku inšpekcijskega nadzora

 

Če proračunski inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je bil kršen zakon, predpis ali posamičen akt, katerega izvajanje nadzoruje, ukrepa na enega od naslednjih načinov:

• izda odločbo za vzpostavitev zakonitega stanja,
• v zapisniku predlaga pristojnemu organu sprejem ukrepov,
• predlaga uvedbo postopka o prekršku oziroma uvede postopek o prekršku iz svoje pristojnosti,
• poda ovadbo pristojnim organom za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti.

 

Če proračunski inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ugotovi nepravilnosti, za katere oceni, da jih proračunski uporabnik lahko odpravi z ustreznimi ukrepi v poslovanju, mu v inšpekcijskem zapisniku poda predlog ukrepov. Inšpektor mora predloge ukrepov podati določno in na način, ki je proračunskemu uporabniku razumljiv in je izvedljiv. Proračunski uporabnik mora v roku, ki ga določi inšpektor, pisno poročati inšpektorju izvedenih ukrepih.

 

Rok za odpravo nepravilnosti določi inšpektor po svoji presoji, pri čemer upošteva objektivne okoliščine posameznega primera, predvsem pa čas, ki je realno potreben za realizacijo naloženih ukrepov. Rok za odpravo nepravilnosti naj praviloma ne bo krajši od 30 in ne daljši od 90 dni po vročitvi zapisnika.

 

Na prošnjo proračunskega uporabnika se rok za sprejem predlaganih oziroma priporočenih ukrepov lahko podaljša. Proračunski uporabnik mora za podaljšanje roka inšpektorja pisno zaprositi pred iztekom roka, ki ga je ta določil v zapisniku. Inšpektor lahko rok podaljša praviloma največ za 30 dni, vendar le v primeru, če so razlogi za podaljšanje utemeljeni in izhajajo iz objektivnih okoliščin.

 

Med izvajanjem inšpekcijskega nadzora mora inšpektor za uvedbo postopka o prekršku iz svoje pristojnosti oziroma vložitev predloga za uvedbo postopka o prekršku ali vložitev ovadbe za kaznivo dejanje pridobiti od proračunskega uporabnika oziroma prejemnika proračunskih sredstev, pri katerem je oseba, zoper katero se vlaga predlog za uvedbo postopka o prekršku oziroma ovadba, zaposlena, vse potrebne dokumente in druge dokaze, ki dokazujejo kršitev predpisa, ki se kršitelju očita, ter vse potrebne osebne podatke kršitelja. Če osebnih podatkov ni mogoče dobiti pri proračunskem uporabniku, kjer je oseba zaposlena, jih inšpektor z ustrezno vlogo pridobi od Ministrstva za notranje zadeve.

 

Sklepni razgovor s proračunskim uporabnikom

 

Pred izdajo zapisnika inšpektor, ki opravlja inšpekcijski nadzor, o ugotovljenih nepravilnostih ter ukrepih, predlogih in priporočilih za odpravo nepravilnosti, ki jih bo sprejel, praviloma seznani odgovorno osebo nadziranega proračunskega uporabnika oziroma prejemnika proračunskih sredstev na sklepnem razgovoru ob zaključku inšpekcijskega nadzora. Morebitne pripombe proračunskega uporabnika, podane na sklepnem razgovoru, inšpektor navede v zapisniku.

 

Sklepni pogovor ni potreben, če rezultat nadzora ne zahteva naložitve ukrepov, predlogov in priporočil za odpravo nepravilnosti, če se mu proračunski uporabnik odpove ali izogiba ali če je bila odgovorna oseba že med izvajanjem postopka s strani inšpektorja seznanjena z vsemi pomembnimi ugotovitvami in ukrepi.

 

Zapisnik

 

O opravljenem inšpekcijskem nadzoru se napiše zapisnik. Inšpektor zapisnik praviloma piše sproti med izvajanjem inšpekcijskega nadzora.

Zapisnik mora vsebovati vsaj naslednje podatke:

• številko zapisnika,
• datum izdaje zapisnika,
• naziv in sedež inšpekcijskega organa, ki izdaja zapisnik,
• naziv in sedež nadziranega proračunskega uporabnika,
• naziv in sedež nadziranega proračunskega uporabnika ali prejemnika proračunskih sredstev, pri katerem so bile v povezavi z inšpekcijskim nadzorom opravljene preveritve,
• navedbo pravnih podlag, na podlagi katerih je bil opravljen nadzor in izdan zapisnik,
• navedbo kraja oziroma krajev, kjer se je opravljal inšpekcijski nadzor (sedež proračunskega uporabnika, sedež drugega prejemnika proračunskih sredstev, sedež inšpekcijskega organa ipd.), in datumov, ko se je opravljal inšpekcijski nadzor (naštejejo se le delovni dnevi),
• navedbo predmetov nadzora (proračunske postavke, pogodbe o financiranju ipd.) in obdobja, ki je bilo zajeto v nadzor,
• uvod s kratko predstavitvijo proračunskega uporabnika (statusna oblika, način financiranja, dejavnost oziroma naloge, ki jih opravlja, idr.)
• opis opravljenih preveritev,
• ugotovitev dejanskega stanja z navedbo ugotovljenih nepravilnosti,
• opis ukrepov in predlogov za odpravo nepravilnosti, navedba rokov za poročanje o izvedbi predlaganih ukrepov,
• kratek povzetek vsebine zapisnika,
• pravni pouk o možnosti vložitve pripomb na zapisnik,
• ime, priimek in podpis inšpektorja, ki je vodil postopek,
• prejemnike zapisnika, ki se jim ta pošlje v vednost.

 

V primeru, ko inšpektor ugotovi nepravilnosti, mora v zapisniku navesti predpis in vsebino določbe, ki je bila kršena. Navesti mora, s kakšnim dejanjem oziroma z opustitvijo katerega dejanja je bila kršena določba ter kako bi proračunski uporabnik moral pravilno ravnati. Inšpektor navede tudi vse dokaze, s katerimi utemeljuje svojo ugotovitev glede kršitve predpisa.

V zapisnik se zapišejo tudi vse pomembnejše izjave in navedbe proračunskega uporabnika, predvsem tiste, ki se nanašajo na ugotovljene nepravilnosti in na sprejete ukrepe. V zapisnik se navedejo tudi pripombe, ki jih proračunski uporabnik poda na zaključnem razgovoru, v kolikor so pomembne za odločitve in ukrepe inšpektorja.

 

Proračunskemu uporabniku se zapisnik pošlje po pošti, vročanje pa se opravi v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku, ki se nanašajo na vročanje.

 

Inšpektor mora proračunskega uporabnika v pravnem pouku, ki je sestavni del zapisnika, podučiti, da lahko v roku 15 dni po vročitvi zapisnika nanj poda pripombe. Proračunski uporabnik lahko pisno zaprosi inšpektorja za podaljšanje roka za vložitev pripomb. Inšpektor mu lahko rok za pripombe podaljša za največ dodatnih 15 dni, in sicer pod pogojem, da je zahteva utemeljena in izhaja iz objektivnih okoliščin (npr. obsežnost in kompleksnost ugotovitev v zapisniku, zoper katere se vlagajo pripombe, daljša odsotnost odgovornih oseb, ki pripravljajo pripombe ipd.). Pisno zahtevo za podaljšanje roka za vložitev pripomb mora proračunski uporabnik vložiti pred iztekom roka za vložitev pripomb.

 

Dodatni zapisnik

 

Če proračunski uporabnik v pripombah navede nova ali dodatna dejstva, ki vplivajo na spremembo v zapisniku ugotovljenih nepravilnosti in ukrepov, inšpektor sestavi dodatni zapisnik v 15 dneh po prejemu pripomb. Inšpektor sestavi dodatni zapisnik tudi v drugih primerih, ko po izdaji zapisnika ugotovi nova dejstva, ki vplivajo na spremembo v zapisniku ugotovljenih nepravilnosti in ukrepov.

 

Rok za pripombe na dodatni zapisnik je 15 dni od vročitve.

 

Odgovor na pripombe

 

Če na podlagi pripomb proračunskega uporabnika na zapisnik inšpektor ne spremeni odločitve glede ugotovljenih nepravilnosti in ukrepov, sestavi pisni odgovor na pripombe, v katerem obrazloži razloge, zaradi katerih pripombe proračunskega uporabnika niso bile upoštevane.

 

Na odgovor na pripombe niso dovoljene pripombe.

 

 

Objava zapisnikov in odločb na internetni strani urada

 

Zapisniki o opravljenih inšpekcijskih nadzorih in izdane odločbe se objavljajo na spletni strani urada. Pri objavi zapisnikov se upoštevajo določbe zakona, ki ureja varovanje osebnih podatkov (ZVOP-1).

 

Vpogled v spis

 

V skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku imajo osebe, ki izkažejo pravni interes, pravico do vpogleda v spis na podlagi vloženega zahtevka. Če inšpektor ugotovi, da je pravni interes izkazan, vlagatelju zahtevka vpogled omogoči na sedežu inšpekcijskega organa.