Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti po ZDR-1

Natisni

ZDR-1 v 89. členu ureja redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca in odpovedne razloge, med njimi tudi razlog nesposobnosti, ki je opredeljen, kot sledi:

– nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno,

– neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja.

Za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti veljajo določbe ZDR-1, ki se nanašajo posebej na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in jih vsebuje ZDR-1 v členih od 89. do 108.

Glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je treba upoštevati tudi splošne določbe ZDR-1, ki se nanašajo na odpoved pogodbe o zaposlitvi. Navedena splošne določbe ZDR-1 ureja v 82. do 88. členu, gre pa med drugim za naslednja pravila:

pogodba o zaposlitvi se lahko odpove le v celoti,
odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti podana v pisni obliki,
delodajalec mora v odpovedi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved,
delodajalec mora ob odpovedi delavca pisno obvestiti o pravnem varstvu in o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve, pri čemer napačno obvestilo o pravnem varstvu ne more biti v škodo delavca,
delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved,
redna odpoved je iz razlogov, ki jih vsebuje 6. člen ZDR-1, to je diskriminacije in povračilnih ukrepov, neveljavna,
dokazno breme je na strani delodajalca,
delodajalec mora pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti delavca pisno seznaniti z očitanim razlogom nesposobnosti in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Pisna seznanitev se lahko opravi tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga oseba, ki jo delavec pooblasti za sodelovanje v postopku zagovora;
delodajalec mora, če delavec tako zahteva, o nameravani redni odpovedi pogodbe pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka. Če delavec ni član sindikata, mora delodajalec na zahtevo delavca obvestiti svet delavcev oziroma delavskega zaupnika. Sindikat ali svet delavcev oziroma delavski zaupnik lahko poda svoje mnenje v roku šestih dni. Če svojega mnenja v tem roku ne poda, se šteje, da odpovedi ne nasprotuje. Sindikat ali svet delavcev oziroma delavski zaupnik lahko poda negativno mnenje, če meni, da za odpoved ni utemeljenih razlogov ali da postopek ni bil izveden skladno z ZDR-1. Svoje mnenje mora pisno obrazložiti. Ne glede na negativno mnenje sindikata ali sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi.

Razlog nesposobnosti

Kot razlog nesposobnosti torej ZDR-1 določa dvoje:

nedoseganje pričakovanih rezultatov dela, torej, da delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno
neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, kar vpliva na izpolnjevanje delovnih obveznosti oziroma obveznosti iz delovnega razmerja.

Delodajalec delavcu, ki le začasno ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga se zahteva trajno neizpolnjevanje zahtevanih pogojev.

VDSS sodba Pdp 842/2014: Delodajalec delavcu, ki le začasno ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga se zahteva trajno neizpolnjevanje zahtevanih pogojev.

VDSS sklep Pdp 85/2014: Tožena stranka je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ker zdravstvenega pregleda ni opravil in ker začasno (1 leto) ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Če delavec dela iz zdravstvenih razlogov (začasno) ne more opravljati in je nezmožen za delo, se ugotavlja upravičenost bolniškega staleža po predpisih s področja zdravstvenega zavarovanja, v kolikor pa je trajno nezmožen za delo, pa se ugotavlja invalidnost. Delodajalec ne more za delavca, ki nima posebne zdravstvene zmožnosti (začasne), kot tožnik, ugotavljati razloga nesposobnosti in mu iz tega razloga podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Razlog nesposobnosti je lahko:

subjektivne narave: subjektivna nesposobnost delavca je, ko delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, torej dela ne opravlja pravočasno, kvalitetno ali strokovno,
objektivne narave: za objektiven razlog delavčeve nesposobnosti gre v primeru, ko delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogojev za opravljanje dela iz razlogov, za katere sam ni in ne more biti odgovoren (npr. neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi).

Roki za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti

Delodajalec podati odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga.

Odpovedni roki

V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz razloga nesposobnosti je odpovedni rok skladno s 94. členom ZDR-1:

do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni,
od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu 30 dni.

Nad dve leti zaposlitve pri delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva dni, največ pa do 60 dni.

Nad 25 let zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 80 dni, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določen drugačen odpovedni rok, vendar ne krajši kot 60 dni.

Za dobo zaposlitve pri delodajalcu se šteje tudi doba zaposlitve pri njegovih pravnih prednikih.

Delavec in delodajalec se lahko dogovorita o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka. Dogovor o ustreznem denarnem povračilu mora biti sklenjen v pisni obliki.

Skladno z ZDR-1 začne odpovedni rok teči naslednji dan po vročitvi odpovedi in ne že z dnem podane odpovedi.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti je torej redna odpoved pogodbe s strani delodajalca z odpovednim rokom, kar pomeni, da delavcu delovno razmerje preneha s potekom odpovednega roka. Če je delavec ob poteku odpovednega roka nezmožen za delo zaradi bolezni in je v bolniškem staležu za celodnevno odsotnost, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko bi se moral vrniti na delo, četudi le za 1 uro na dan, vendar pa najkasneje s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka. To izhaja iz 116. člen ZDR-1, ki v tretjem odstavku tega člena določa, da delavcu, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti in je ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, preneha delovno razmerje z dnem, ko se delavec vrne na delo oziroma bi se moral vrniti na delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka.

Delavec ima v času odpovednega roka pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve s pravico do nadomestila plače v trajanju najmanj dve uri na teden. Ne glede na to mora delodajalec, ki delavcu ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s prvim odstavkom 91. člena ZDR-1 in o odpovedi pogodbe obvesti zavod za zaposlovanje, omogočiti delavcu odsotnost z dela najmanj en dan na teden za vključevanje v ukrepe na področju trga dela v skladu s predpisi o urejanju trga dela. Delodajalec je dolžan za ta čas izplačati nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v višini 70 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1, ki določa, da če z ZDR-1 ali drugim zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Delodajalec lahko v skladu z 91. členom ZDR-1 delavcu hkrati ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. V tem primeru se potem uporabljajo določbe ZDR-1, ki se nanašajo na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Delavec ima dve možnosti:

sprejme ponudbo delodajalca in sklene novo pogodbo o zaposlitvi v roku 15 dni od prejema pisne ponudbe, če sprejme ponudbo za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, nima pravice do odpravnine, obdrži pa pravico do pravnega varstva pred pristojnim sodiščem, kot v drugih primerih redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi se šteje, da je bila nova pogodba sklenjena pod razveznim pogojem,
ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev in za nedoločen čas. Če delavec ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev in za nedoločen čas ter mu preneha delovno razmerje, nima pravice do odpravnine po 108. členu ZDR-1. Ustrezna zaposlitev je zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.

V primeru, ko delavec sprejme neustrezno novo zaposlitev, ima pravico do sorazmernega dela odpravnine v višini, ki jo dogovori z delodajalcem.

Če delodajalec delavcu ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, mora ob začetku teka odpovednega roka obvestiti zavod za zaposlovanje o odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu.

Vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti vročena pogodbeni stranki, ki se ji pogodba odpoveduje. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi se vroča:

praviloma osebno v prostorih delodajalca,
s priporočeno pošiljko s povratnico,
z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu.

Delavec, ki se mu odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča v prostorih delodajalca, je dolžan prevzeti odpoved pogodbe o zaposlitvi. Šteje se, da je bila vročitev opravljena, če delavec odkloni vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme za vročitev oziroma odklonitev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi je na strani delodajalca.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi se delavcu vroča s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov prebivališča, določenega v pogodbi o zaposlitvi, razen če je delavec naknadno pisno sporočil drug naslov. Šteje se, da je vročitev opravljena, ko je pošiljka prevzeta oziroma če pošiljka ni prevzeta v roku za sprejem, ko poteče osem dni od dneva prvega poskusa vročitve.

Če delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma delavec na naslovu, določenem v pogodbi o zaposlitvi, ni znan, se odpoved pogodbe o zaposlitvi v zaprti ovojnici nabije na oglasno mesto, ki je dostopno delavcu, na sedežu delodajalca. Po preteku osmih dni se šteje vročitev za opravljeno.

Za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi se torej smiselno uporabljajo pravila pravdnega postopka, če ni drugače določeno oziroma navedeno v teh pojasnilih.

Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi

Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec paziti tudi, da ne gre za delavca, ki uživa posebno varstvo pred odpovedjo. Gre za kategorije delavcev, ki jih ZDR-1 opredeljuje v 112. do 117. členu. Pri tem je treba upoštevati obseg zaščite, ki je odvisen od tega, za katero zaščiteno kategorijo gre in za katero odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Posebno varstvo pred odpovedjo skladno z ZDR-1 velja za naslednje kategorije zaposlenih:

Predstavniki delavcev (112. člen)

Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi:

članu sveta delavcev, delavskemu zaupniku, članu nadzornega sveta, ki predstavlja delavce, predstavniku delavcev v svetu zavoda ter
imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku,

brez soglasja sveta delavcev ali delavcev, ki so ga izvolili, ali sindikata, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev pri delodajalcu ali če gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi v postopku prenehanja delodajalca.

Varstvo pred odpovedjo za navedene osebe traja ves čas opravljanja njihove funkcije in še eno leto po njenem prenehanju.

Če sindikat, svet delavcev ali delavci, ki so izvolili predstavnika delavcev, podajo negativno mnenje v zvezi z redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga ali z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in predstavnik delavcev pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje 30 dni od vročitve odpovedi oziroma do poteka roka za mediacijo ali arbitražo oziroma sodno varstvo.

Nadaljnji postopki v zvezi z zadržanjem odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti so urejeni v 113. členu ZDR-1, ki določa naslednje:

če se predstavnik delavcev in delodajalec sporazumeta o reševanju spora pred arbitražo, se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do izvršljive arbitražne odločitve,
če predstavnik delavcev v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerih iz prvega odstavka 113. člena ZDR-1 in najkasneje ob vložitvi tožbe predlaga sodišču izdajo začasne odredbe, se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe,
delodajalec lahko v času zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi do izvršljive arbitražne odločitve oziroma do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe prepove predstavniku delavcev opravljati delo, ki ni povezano z opravljanjem funkcije predstavnika delavcev, vendar mu mora v tem času zagotavljati nadomestilo plače v višini polovice povprečne plače predstavnika delavcev v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Delavci pred upokojitvijo (114. člen)

Delodajalec ne sme delavcu, ki je dopolnil starost 58 let, ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

Varstvo po prejšnjem odstavku ne velja:

če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino,
če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu v skladu s prvim odstavkom 91. člena ali v skladu z 92. členom tega zakona,
v primeru, da delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po tem členu, razen v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi v skladu s prejšnjo alinejo,
v primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca.

Delodajalec lahko z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Starši (115. člen)

Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi:

delavki v času nosečnosti,
delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, in
staršem, v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta.

V času nosečnosti, v času, ko delavka doji otroka in v času, ko starši izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta

delodajalec ne sme opraviti nobenega ravnanja, ki je sicer potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma za zaposlitev novega delavca.

V zvezi s starši ZDR-1 določa, da delavki v času nosečnosti, delavki, ki doji otroka do enega leta starosti in staršem, ki izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca.

Če delodajalec ob izreku odpovedi oziroma v času odpovednega roka ne ve za nosečnost delavke, velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo, če delavka takoj oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po njihovemu prenehanju, vendar ne po izteku odpovednega roka, obvesti delodajalca o svoji nosečnosti, kar dokazuje s predložitvijo zdravniškega potrdila.

Delodajalec pa lahko odpove pogodbo o zaposlitvi in delavcu lahko preneha delovno razmerje, po predhodnem soglasju inšpektorja za delo, če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca.

Invalidi in odsotni z dela zaradi bolezni (116. člen)

Delavcu, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, in je ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, preneha delovno razmerje z dnem, ko se delavec vrne na delo oziroma bi se moral vrniti na delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka.

Odpravnina

Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Delavcu pripada odpravnina v višini:

1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.

Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.

Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika navedene osnove, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Če delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi in je delavcu že v času odpovednega roka s strani delodajalca oziroma zavoda za zaposlovanje ponujena nova ustrezna zaposlitev za nedoločen čas, kot je ustrezna zaposlitev opredeljena v ZDR-1, pri drugem delodajalcu in delavec sklene pogodbo o zaposlitvi, mu delodajalec ni dolžan izplačati odpravnine po 108. členu ZDR-1, če se drugi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi zaveže, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih.

Povzetek postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, kot ga ureja ZDR-1

Zagovor delavca

Pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti mora delodajalec delavcu v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh dni, omogočiti zagovor.

Brez zagovora lahko nadaljujete postopek odpovedi iz razloga nesposobnosti le v primeru, če se delavec vabilu na zagovor ne odzove ali zagovor izrecno odkloni.

Obvestilo sindikatu

Delavec ima pravico v postopek pritegniti sindikat, katerega član je ob uvedbi postopka. V tem primeru mora delodajalec obvestiti sindikat.

Sindikat lahko poda svoje mnenje v osmih dneh. Sindikat lahko v osemdnevnem roku nameravani odpovedi nasprotuje, s pisnim in obrazloženim mnenjem, če meni, da za odpoved ni utemeljenih razlogov, ali da postopek ni bil izveden skladno z določbami zakona. V takšnem primeru prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje, načeloma do preteka roka za sodno oziroma arbitražno varstvo.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti se vroča:

praviloma osebno v prostorih delodajalca,
s priporočeno pošiljko s povratnico,
z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu.

Pogodbena stranka, ki se ji odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča v prostorih delodajalca, je dolžna prevzeti odpoved pogodbe o zaposlitvi. Šteje se, da je bila vročitev opravljena, tudi če pogodbena stranka odkloni vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme za vročitev oziroma odklonitev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi je na pogodbeni stranki, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.

Odpovedni rok

Naslednji dan po vročeni odpovedi začne teči odpovedni rok. Po preteku odpovednega roka, pogodba o zaposlitvi preneha.

Odpravnina

Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino skladno z 108. členom ZDR-1.

Obvestilo Zavodu RS za zaposlovanje

Delodajalec, ki delavcu odpove pogodbo iz razloga nesposobnosti in mu ne ponudi nove pogodbe, mora ob začetku teka odpovednega roka o odpovedi obvestiti ZRSZZ preko spletnega portala.

Odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi

Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti lahko delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.

Za uporabo priljubljenih vsebin se prijavite.