[optin-monster-shortcode id=”qf2p0nbahjwqfdi0bgow”]
Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb, ki jo Sloveniji ureja Zakon o dohodnini. Med letom se plačuje v obliki akontacije. Po zaključenem koledarskem letu pa se izdela obračun dohodnine.
Dohodnina se v davčno blagajno nateka z različnih virov:
- dohodki iz zaposlitve
- dohodni iz dejavnosti
- dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti
- dohodki iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice
- dohodki iz kapitala
- drugi dohodki
Je prihodek državnega proračuna in občin.
V državno blagajno, pa se steka tudi dohodnina od delavcev, ki so davčni nerezidenti.
Oseba je davčni nerezident, če v Sloveniji nima uradno prijavljenega stalnega prebivališča, običajnega bivališča ali središča svojih osebnih in ekonomskih interesov, oziroma je v kateremkoli času v davčnem letu prisotna v Sloveniji skupno manj kot 183 dni, pojasnjujejo na Finančni upravi RS (Furs).
Davčni nerezidenti in dohodnina
So tako kot rezidenti zavezani za plačilo dohodnine. Razlika pa je sledeča:
- Rezidenti Slovenije so osebe, ki so zavezane za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ne glede na to, kje so doseženi (imajo vir v Sloveniji ali izven Slovenije).
- Nerezidenti Slovenije pa so zavezani za plačilo dohodnine le od dohodkov, pridobljenih v Sloveniji.
Dohodnina in njeno plačevanje za nerezidente
Od vseh izplačil tujim fizičnim osebam se plačuje dohodnina že med letom. Akontacija dohodnine se zavezancu, nerezidentu, šteje kot dokončen davek in ni obveznosti poračuna dohodnine na letni ravni kot to velja za rezidente.
Če nerezidentu dohodek izplačuje slovenska pravna oseba ali zasebnik, ta za prejemnika dohodka odtegne akontacijo dohodnine v obračunu davčnega odtegljaja na obrazcu REK. Če pa dohodek izplača oseba, ki ni plačnik davka v Sloveniji (npr. tuji izplačevalec), mora prejemnik tak dohodek sam napovedati zaradi odmere akontacije dohodnine v Sloveniji.
Dohodnina je oproščena pri nerezidentih
· od dobička iz kapitala, pod pogojem, da ima dobiček iz kapitala vir v Sloveniji in če vrednostni papir ali lastniški delež, ki ga odsvoji nerezident, ni del pretežnega lastniškega deleža;
· nerezident ne plačuje dohodnine od dohodka iz zaposlitve, prejetega za delo pri tujem diplomatskem predstavništvu ali konzulatu,
· od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti ,če v Sloveniji ne opravlja dejavnosti prek poslovne enote in je v Sloveniji prisoten manj kot 183 dni v katerem koli obdobju 12 mesecev ter pod nadaljnjim pogojem, da ne gre za dohodke, od katerih se obračunava davčni odtegljaj v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb;
· od obresti na vrednostne papirje, ki jih izdaja Republika Slovenija na podlagi zakona, ki ureja javne finance,
· od obresti na dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda gospodarska družba,
ustanovljena v skladu s predpisi v Sloveniji, pod pogojem, da dolžniški vrednostni papirji ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir in so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje v večstranskem sistemu trgovanja v državi članici EU ali v državi članici OECD, razen v primeru dolžniških vrednostnih papirjev, ki so izdani za plačilo odškodnin v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo.
Ugodnosti, ki jih prinašajo mednarodne pogodbe tujim fizičnim osebam (nerezidentom), ki v Sloveniji dosegajo dohodke, so:
· neobdavčevanje v državi vira (Sloveniji), ker je po mednarodni pogodbi dana pravica do obdavčitve le državi sedeža prejemnika dohodka,
· obdavčevanje v državi vira (Sloveniji) po nižji stopnji, kar se običajno pojavi pri treh vrstah dohodkov – dividendah, obrestih in premoženjskih pravicah. Stopnja se giblje med 5 in 15 %.
Nerezidenti imajo za uveljavljanje ugodnosti, ki jim jih daje mednarodna pogodba o izogibanju dvojnega obdavčevanja za dohodke, obdavčene na viru v Sloveniji, dve možnosti:
· znižanje ali oprostitev plačila davka – če je dohodek po mednarodni pogodbi
obdavčen z nižjo stopnjo oz. je oproščen davka v Sloveniji. Prejemnik dohodka
nerezident mora plačniku davka (slovenskemu izplačevalcu) predložiti zahtevek, preden je dohodek izplačan. Plačnik davka lahko izplača dohodek in obračuna davek po nižji stopnji ali od dohodka ne izračuna in ne odtegne davka, šele ko prejme od davčnega organa potrjen zahtevek,
· vračilo preveč plačanega davka – če je plačnik davka (slovenski izplačevalec) ne glede na ugodnosti, ki jih določa mednarodna pogodba, obračunal davek po višjih stopnjah, lahko prejemnik dohodka – nerezident zahteva vračilo davka neposredno sam pri FURS. Če je bil davek obračunan od dohodka, ki je v skladu z mednarodno pogodbo oproščen davka, se prejemniku dohodka vrne celoten znesek plačanega davka.
Ugodnosti lahko nerezidenti uveljavljajo na obrazcih zahtevkov za uveljavljanje ugodnosti iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja (KIDO obrazci), in sicer je za vsako posamezno vrsto dohodka določen poseben obrazec za uveljavljanje ugodnosti – t.i. KIDO obrazec.
Vir: www.fu.gov.si