Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike 2005–2010

Področje prehrane v Republiki Sloveniji vsebinsko ureja Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike 2005–2010 (Uradni list RS št. 39/2005). Na podlagi resolucije je Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport Republike Slovenije pripravilo Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Na podlagi smernic pa so bili izdelani tudi praktikumi za posamezna področja s konkretnimi priporočili za pripravo jedilnikov po posameznih starostnih obdobjih. Resolucija za kasnejše obdobje ni bila sprejeta in kljub temu se izhodišča še vedno uporabljajo, kot tudi akti, ki so bili sprejeti na njeni podlagi[1]

Zakon o šolski prehrani

Zakon o šolski prehrani poleg same pravice do subvencije za šolsko prehrano učenk in učencev (v nadaljnjem besedilu učencev) ter dijakinj in dijakov (v nadaljnjem besedilu dijakov) ter nadzora nad izvajanjem zakona ureja tudi organizacijo prehrane v vrtcih, šolah, domovih za učence, dijaških domovih, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter v Centru za šolske in obšolske dejavnosti.

Temeljni cilji zakona so:

• poenotiti organizacijo šolske prehrane v osnovnih in srednjih šolah;
• z zagotavljanjem kakovostne prehrane v vrtcih, šolah, domovih za učence, dijaških domovih, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter v Centru za šolske in obšolske dejavnosti vplivati na optimalni razvoj učencev in dijakov, na razvijanje zavesti o zdravi prehrani in kulturi prehranjevanja, na vzgajanje in izobraževanje za odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja in okolja;
• zavezati zavode, da pri organizaciji prehrane upoštevajo smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih;
• omogočiti učencem in dijakom dostopnost do zdrave šolske prehrane;
• učencem in dijakom iz socialno manj vzpodbudnih okolij zagotavljati cenejši ali brezplačni obrok šolske prehrane;
• srednjim šolam omogočiti, da lahko dijakom ponudijo malico, ki ni nujno topli obrok;
• usmeriti in zavezati učence in dijake k odgovornemu ravnanju s hrano;
• izboljšati nadzor nad kakovostjo ter namensko in transparentno porabo javnih sredstev za subvencioniranje šolske prehrane.

Določbe, ki veljajo za vse vzgojno-izobraževalne zavode, razen za zavode za izobraževanje odraslih, za katere se zakona ne uporablja

Pri organizaciji prehrane morajo vrtci, šole, domovi za učence, dijaški domovi, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter Center za šolske in obšolske dejavnosti upoštevati smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki jih sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje in ki opredeljujejo tako vzgojno-izobraževalni kot tudi zdravstveni vidik šolske prehrane. Strokovne usmeritve in navodila, ki so opredeljena kot posebna sestavina smernic in opredeljujejo merila za izbor živil, načrtovanje sestave, porcioniranje in način priprave šolske prehrane ter časovni okvir za njihovo izvedbo, pripravi javni zdravstveni zavod, ki ga pooblasti ministrstvo, pristojno za zdravje (4. člen).

Vzgojno-izobraževalni zavodi morajo zagotoviti notranje spremljanje organiziranja prehrane s tem, ko jim zakon nalaga obveznost, da vsaj enkrat med šolskim letom preverijo stopnjo zadovoljstva staršev, otrok, učencev oziroma dijakov s prehrano in z dejavnostmi, s katerimi zavod spodbuja zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja (19. člen). Zakon ne določa načina preverjanja. Vzgojno-izobraževalni zavodi ga bodo določili sami v letnih delovnih načrtih, v katerih bodo morali opredeliti tudi vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s prehrano, in dejavnosti, s katerimi bodo spodbujali zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja, in pravilnikih o prehrani.

Zunanje strokovno spremljanje vsaj enkrat letno izvede zdravstveni zavod, ki opravlja dejavnost javnega zdravja, po pooblastilu ministrstva, pristojnega za zdravje (Nacionalni inštitut za javno zdravje). V postopku zunanjega strokovnega spremljanja se ugotavlja skladnost šolske prehrane s strokovnimi usmeritvami pri izboru živil, načrtovanju sestave, količinske normative in načinu priprave šolske prehrane. Pooblaščeni zavod nima zgolj nadzorne (inšpekcijske) pristojnosti, v okviru strokovnega spremljanja je dolžan zagotavljati tudi svetovanje.

V vzgojno-izobraževalnih zavodih (šolah, vrtcih, domovih za učence, dijaških domovih, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter v Centru za šolske in obšolske dejavnosti) in na površini, ki je z akti vzgojno-izobraževalnega zavoda opredeljena kot njihov prostor (šolski prostor, prostor vrtca, dijaškega doma itd.), zakon prepoveduje nameščanje prodajnih avtomatov za distribucijo hrane in pijače.

Izjema, ki je bila vpeljana z novim zakonom, velja le za zbornice oziroma prostore, ki so izključno namenjeni zaposlenim.

Organizacija šolske prehrane

Zakon ureja organizacijo prehrane v osnovnih in srednjih šolah, ne pa tudi v vrtcih, domovih za učence, dijaških domovih, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter v Centru za šolske in obšolske dejavnosti, razen v delu, ki je bil predstavljen v okviru vsebine skupnega urejanja (prodajni avtomati, notranje spremljanje, strokovno spremljanje).

Pod pojmom šolska prehrana (4. člen) zakon obravnava organizirano prehrano, ki jo osnovne in srednje šole (vključene so tudi šole, organizirane v okviru zavodov za otroke s posebnimi potrebami) zagotavljajo učencem in dijakom v dneh, ko poteka pouk v skladu s šolskim koledarjem. V organizacijskem pomenu se torej regulira vse obroke: zajtrk, malica, kosilo in popoldansko malico, ki jih šole ponujajo. Pri tem je malica določena kot obrok, ki jo je šola dolžna organizirati za vse učence oziroma dijake, drugi obroki pa so dodatna ponudba šole glede na potrebe učencev in dijakov. Z vidika kakovosti zakon vsebuje posebno normo za dijake, za katere je šola dolžna organizirati toplo ali energijsko in hranilno bogatejšo hladno malico. S tem so se v primerjavi z zakonom iz leta 2010 izenačile možnosti prehranjevanja za vse dijake, tudi za tiste, ki jim do sedaj zaradi prostorske neprilagojenosti ni bilo mogoče zagotoviti toplega obroka, hladne malice pa jim šole niso smele nuditi.

Za organizacijo šolske prehrane (5. člen) so odgovorne šole s tem, da izvedejo nabavo živil, pripravo, razdeljevanje obrokov, vodijo potrebne evidence, izvajajo vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s prehrano, in opravijo druge aktivnosti, ki so potrebne.

Sklepanje pogodb z zunanjimi izvajalci je še vedno izjema. Določba se je spremenila tako, da mora vzgojno-izobraževalni zavod pred izvedbo postopka pridobiti soglasje sveta šole in ne več ustanovitelja.

Kdo so lahko zunanji izvajalci: osebe javnega prava, ki ne opravljajo vzgojno-izobraževalne dejavnosti, in osebe zasebnega prava. V obeh primerih gre lahko za izvajalce, ki nastopajo na tako imenovanem nereguliranem trgu, kar pomeni, da bodo morali tudi javni zavodi v strukturi cene upoštevati materialne stroške in stroške dela, ki jim jih sicer krije ustanovitelj za izvajanje javne službe. V nasprotnem primeru bi njihovo poslovanje lahko pomenilo nelojalno konkurenco. Izbiro izvajalcev bo morala šola izpeljati po pravilih javnega naročanja.

Šola mora sprejeti pravila šolske prehrane (6. člen). Šola s pravili šolske prehrane opredeli natančnejše postopke, ki zagotavljajo evidentiranje, nadzor nad rabo obrokov, določi čas in način odjave posameznega obroka, ravnanje z neprevzetimi obroki, načine seznanitve učencev oziroma dijakov in staršev ter sestavo, število članov in mandat skupine za prehrano kot posvetovalnega telesa ravnatelja, če se šola odloči, da bo takšno skupino oblikovala. Zakon je ne predvideva kot obvezno telo (zadnji odstavek 5. člena). Pravila sprejme svet šole na predlog ravnatelja. Predhodno jih obravnava svet staršev, učiteljski zbor in učenci oziroma dijaki. Pravil šolske prehrane ni treba sprejeti kot poseben akt, lahko so sestavni del šolskih pravil. Šola seznani učence oziroma dijake in starše o organizaciji šolske prehrane, pravilih šolske prehrane, njihovih obveznostih, subvencioniranju malice oziroma kosila ter o načinu in postopku uveljavljanja subvencije najkasneje do začetka šolskega leta na način, kot ga določi v pravilih (11. člen). Pri oblikovanju pravil je šola dolžna upoštevati določbe zakona, ki urejajo postopek prijave in odjave na šolsko prehrano (8. in 9. člen), obveznosti učencev in njihovih staršev (10. člen) in ravnanje z neprevzetimi obroki (12. člen).

Prijavo na šolsko prehrano šoli oddajo starši, skrbniki in druge osebe, pri katerih so posamezni učenci oziroma dijaki v oskrbi (v nadaljnjem besedilu: starši) praviloma v mesecu juniju za prihodnje šolsko leto. Ne glede na to osnovno pravilo se lahko učenec ali dijak prijavi na prehrano kadar koli med šolskim letom.

Prijavo se vloži na obrazcu, ki ga predpiše minister. Šola je dolžna hraniti prijavo do konca šolskega leta, za katero je bila oddana. Prijavo na šolsko prehrano lahko starši kadar koli prekličejo. Preklic velja z naslednjim dnem po njegovem prejemu.

Zakon določa tudi pravico odjave dnevnega obroka. Ko gre za dijake, starši lahko v prijavi prenesejo pravico odjave na samega dijaka. Za učenca oziroma dijaka, ki je odsoten od pouka zaradi sodelovanja pri športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih ter srečanjih, na katerih sodeluje v imenu šole, posamezen obrok odjavi šola. V šolskih pravilih lahko šola določi, da se lahko obrok odjavi za isti dan, če je sporočena odjava do s pravili določene ure. Učenci ali dijaki oziroma starši so po prijavi na šolsko prehrano dolžni spoštovati pravila šolske prehrane, plačati prispevek za šolsko prehrano, pravočasno odjaviti posamezni obrok, skladno s pravili šolske prehrane, plačati polno ceno obroka, če obroka niso pravočasno odjavili.

Obroke, ki so bili pripravljeni in jih učenci oziroma dijaki v predvidenem času niso prevzeli (neprevzeti obroki), šola brezplačno ponudi drugim učencem oziroma dijakom, lahko pa se dogovori tudi s humanitarnimi organizacijami, da prevzamejo te obroke. Pri tem je treba opozoriti, da so to lahko le tiste organizacije, ki imajo ta status pridobljen v skladu z Zakonom o humanitarnih organizacijah (Uradni list RS št. 98/03), kot npr. Rdeči križ, Karitas ipd.

Evidence šolske prehrane

Zakon predvideva vzpostavitev centralne evidence upravičenih učencev in dijakov do subvencionirane šolske prehrane. Evidenco prijavljenih na šolsko prehrano vodijo šole, centralno evidenco upravičenih učencev in dijakov do subvencionirane šolske prehrane pa upravlja ministrstvo, pristojno za šolstvo (135. a člen ZOFVI). Iz centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja, ki jo vodi ministrstvo, šole pridobivajo naslednje podatke:

• ime in priimek staršev ter naslov,

• številka odločbe, ki je podlaga za upravičenost do subvencije za malico oziroma kosilo,

• datum nastopa pravice in obdobje upravičenosti do otroškega dodatka oziroma državne štipendije oziroma subvencije za malico oziroma kosilo.

Če navedenih podatkov ni mogoče pridobiti iz centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja, jih šola pridobi od pristojnih centrov za socialno delo oziroma od učenca ali dijaka oziroma staršev.

Podatke iz evidenc se varuje kot osebne podatke. Šola lahko drugemu vzgojno-izobraževalnemu zavodu oziroma zunanjemu izvajalcu, če je to potrebno za evidentiranje prevzema malic, posreduje le imena in priimke prijavljenih učencev oziroma dijakov. Podatke, vsebovani v evidencah, se hrani pet let (17. člen).

Sredstva za povračilo subvencij ministrstvo, pristojno za šolstvo, izplačuje na podlagi zbirnih podatkov iz šolskih evidenc, ki so jih šole dolžne posredovati najkasneje do desetega v mesecu za prejšnji mesec.

Nadzor

Zakon loči med notranjim nadzorom (21. člen), ki ga je ravnatelj dolžan izvajati v primeru, ko je zagotavljanje šolske prehrane poverjeno zunanjemu izvajalcu ali drugemu vzgojno-izobraževalnemu zavodu. Na ugotovljene kršitve mora ravnatelj izvajalca pisno opozoriti in zahtevati odpravo kršitev. Če se kršitev kljub opozorilu ne odpravi v roku, ki je določen s pogodbo oziroma dogovorom, lahko šola pogodbo oziroma dogovor razdre.

Zunanji nadzor (30. člen) izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport. V okviru svojih pristojnosti pa tudi drugi inšpekcijski organi. Zakon brez posebnega razloga posebej izpostavlja Proračunsko inšpekcijo, ki izvaja nadzor poslovanja in namenske porabe sredstev in informacijskega pooblaščenca, ki nadzira izvajanje določb zakona, ki se nanašajo na varovanje osebnih podatkov, saj so to naloge, ki tudi sicer izhajajo iz njunih temeljnih pristojnosti.

Subvencioniranje šolske prehrane

Subvencioniranje šolske prehrane urejata Zakon o šolski prehrani (upravičenci) v 14. členu in Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US in 88/16), ki je na novo ob zadnji spremembi uredil subvencijo kosil (26. člen). 

Upravičenci do subvencije za malico so:

• učenci, ki se redno izobražujejo, so prijavljeni na malico in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega 53 odstotkov neto povprečne plače v Republiki Sloveniji. Subvencija pripada v višini cene malice.
• dijaki, ki se redno izobražujejo, so prijavljeni na malico in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku ali državni štipendiji, znaša:
  • do 42 odstotkov neto povprečne plače v Republiki Sloveniji. Njim pripada subvencija malice v višini cene malice;
  • nad 42 do 53 odstotkov neto povprečne plače v Republiki Sloveniji. Njim pripada subvencija malice v višini 70 odstotkov cene malice;
  • nad 53 do 64 odstotkov neto povprečne plače v Republiki Sloveniji. Njim pripada subvencija malice v višini 40 odstotkov cene malice.

Subvencijo za malico lahko ne glede na zgoraj navedene pogoje dobijo tudi učenci in dijaki v rejništvu oziroma prosilci za azil. Učenci in dijaki, ki bivajo v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in se šolajo izven zavoda, pripada pravica do subvencije v višini cene malice.

Cena malice v šolskem letu 2016/17

Učenci

Cena malice za učenca znaša 0,80 evra dnevno, za prejemnika subvencije je malica brezplačna.

Dijaki

Cena malice znaša 2,42 evra,

za prejemnika 70-odstotne subvencije 0,73 evra,

za prejemnika 40-odstotne subvencije 1,45 evra.

Subvencija za kosilo

Subvencija kosila pripada učencem, ki se redno šolajo, so prijavljeni na kosilo in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega 36 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji.

Izvajalec na osnovi podatkov o povprečnem mesečnem dohodku na osebo, ugotovljenem v odločbi o otroškem dodatku, upošteva višino subvencije pri plačilu kosila.

Če nobena od povezanih oseb učenca ne razpolaga z veljavno odločbo o pravici do otroškega dodatka ali državne štipendije, se uvrstitev v dohodkovni razred, ugotovljen na način, kot velja za pravico do otroškega dodatka, ugotovi na podlagi vloge za priznanje pravice do subvencije kosila.

Spremenjeni ZUPJS-G se je  začel uporabljati s 1. 2. 2017, kar pomeni, da se bo upošteval že za morebitne medletne vloge za uveljavljanje pravice do subvencije malice oziroma subvencije kosila, vložene v mesecu februarju 2017 (pravica se namreč prizna z dnem, ko center za socialno delo prejme vlogo za subvencijo kosila.

Staršem učencev, ki so bili ob začetku uporabe zakona že upravičeni do subvencije kosila v višini 40 ali 70 % cene kosila, bodo morale šole pri izdaji položnice za mesec februar 2017 upoštevati novo 100 % višino subvencije. Upravičenem do subvencije kosila, ki so do le-te upravičeni na podlagi posebne odločbe (torej ne na podlagi veljavne odločbe otroškega dodatka ali državne štipendije), se pravica izteče do konca (spreminjanje veljavnih odločb zaradi uveljavitve ZUPJS-G ni možno), razen v primeru, ko zakon predvideva spremembo iz drugih razlogov.

Ne glede na zgoraj navedeno imajo učenci, ki so nameščeni v rejniško družino na podlagi odločbe o namestitvi otroka v rejniško družino, pravico do brezplačnega kosila.

Učencem pripada subvencija za kosilo v višini cene kosila.

Učenci imajo pravico do subvencije za malico oziroma kosilo za vsak dan prisotnosti pri pouku in drugih dejavnostih obveznega programa v skladu s šolskim koledarjem. Dijaki pa imajo pravico do subvencije za malico za vsak dan prisotnosti pri pouku, strokovnih ekskurzijah, športnih in kulturnih dnevih ter obveznem delu obveznih izbirnih vsebin, ki jih izvaja šola, v skladu s šolskim koledarjem. Učenec oziroma dijak, ki se zaradi bolezni oziroma izrednih okoliščin ne more pravočasno odjaviti oziroma prevzeti obroka, pa ima pravico do subvencije za malico oziroma kosilo tudi za prvi dan odsotnosti.

Postopek za uveljavljanje subvencije

Vzgojno-izobraževalni zavod pri določitvi višine plačila malice upošteva podatke o povprečnem mesečnem dohodku na osebo, ugotovljenem v odločbi o otroškem dodatku ali državni štipendiji. Zato posebnih vlog za uveljavljanje subvencije malice in kosila na centru za socialno delo ni več treba oddajati, razen v primerih, ko družina učenca oziroma dijaka ne razpolaga z veljavno odločbo o otroškem dodatku ali državni štipendiji.

Vračilo neupravičeno prejete subvencije

Vračilo neupravičeno prejete subvencije za malico ali kosilo je dolžna zahtevati šola in ne center za socialno delo, ki je izdal odločbo. Šola sklene dogovor s starši o načinu in času vračila neupravičeno prejete subvencije.

Obrazci, vzorci, preglednice

V kategoriji OBRAZCI, VZORCI, PREGLEDNICE/ADMINISTRACIJA/ŠOLSKA PREHRANA lahko najdete:

• vzorec PRAVILNIK O ŠOLSKI PREHRANI
• obrazec PRIJAVA UČENCA/DIJAKA NA ŠOLSKO PREHRANO

{phocadownload view=category|id=26|target=s}