Moč odločanja čedalje lažje odvzemamo tudi drug drugemu – s pametnimi mobilniki je nadvse enostavno nekoga posneti in njegovo fotografijo ali videoposnetek objaviti na družabnih omrežjih. Glede na rezultate raziskave Mladi na netu¹ 2010 kar 63 odstotkov mladih v starosti med 8 in 19 let v Sloveniji do interneta dostopa prek mobilnega telefona. Podatki Statističnega urada RS kažejo, da prek mobilnih naprav do interneta dostopa 54 odstotkov 10- do 15-letnikov in 74 odstotkov 16- do 24-letnikov². Zlasti mlajše generacije se pri tem še ne zavedajo dobro resnosti nepremišljene rabe sodobnih tehnologij in grobosti posega v pravico drugega, ki ji lahko s tem povzročijo. Zadnje čase je precej problematična neprimerna uporaba pametnih telefonov in povsod prisotna dostopnost do interneta. Nespametna in nepremišljena uporaba tehnologij vodi do nedovoljenega snemanja drugih udeležencev in zaposlenih, objave takšnih fotografij, neprimernega komentiranja in do psihičnega nasilja med vrstniki³. Problematični so lahko tudi lažni profili na spletnih družabnih omrežjih, ustvarjanje lažnih in sovražnih spletnih strani⁴ ter nadlegovanje s pošiljanjem neprimernih ali žaljivih sporočil. Poznani so tudi primeri kraje identitete, ko otroci v imenu nekoga drugega pošiljajo neprimerna sporočila ali na spletu objavljajo v njegovem imenu. Zelo kruto smo pred kratkim na primeru videoposnetka iz šolskih prostorov, ki je viralno zaokrožil po spletu, spoznali, kako daleč lahko pripeljejo dejanja, ko brezskrbno posežemo v posameznikovo pravico do (informacijske) zasebnosti, mediji pa brez vsake morale tak poseg napihnejo čez meje vzdržnega za prizadetega posameznika. Z možnostjo grobih posegov pride tudi do velike odgovornosti. Tako enostavno je nekoga fotografirati, ga posneti in deliti njegove osebne podatke, pa se zavedamo posledic, ki jih lahko naše ravnanje prinese posamezniku? Pametne naprave terjajo tudi pametno in odgovorno ravnanje z njimi in z novimi tehnologijami se vedno znova soočamo z zelo nespametnimi začetki. Tako kot so se naši predniki verjetno marsikdaj opekli ob odkritju ognja, tako se danes mnogi opečejo z brezskrbnimi objavami na družabnih omrežjih. Prav pri vsaki tehnologiji smo bili priča nespametnim rabam, ki so imele bolj ali manj težke posledice. Po začetni zaletavosti in nepremišljenosti smo se s časom na tehnologije navadili in se naučili, kako jih uporabljati in na nek način uveljavili uporabe, ki so sprejemljive in varne, ter se – razen občasnih izjem – distancirali od nespametnih in nevarnih načinov uporabe. Pričakovati je, da bo tako tudi z uporabo pametnih telefonov, interneta in družabnih omrežij, a do takrat bo minilo še nekaj časa.

Kako ravnati v primeru neprimerne uporabe sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij?

V šolskem okolju lahko hitro pride do vrste zelo neprijetnih situacij zaradi neprimerne in nepremišljene rabe sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij. V nadaljevanju podajamo priporočila, kako ravnati v določenih situacijah.

Primer: Učitelj ugotovi, da ga učenec snema ali fotografira brez dovoljenja. Kaj lahko učitelj stori?

Kot smo že pojasnili v poglavju 8/3.3.2.1, gre pri takšni obdelavi osebnih podatkov za poseg v pravico do zasebnosti učitelja, in sicer za poseg v širšo pravico do zasebnosti, ki jo varuje 35. člen Ustave RS, in ne za kršitev ZVOP-1 (učitelj se v tem primeru ne more obrniti na Informacijskega pooblaščenca, saj zadeva ne bo sodila v njegovo pristojnost). To posledično pomeni, da ima učitelj možnost, da sproži postopek zaradi kazenske odgovornosti mladoletnika, vendar šele tedaj, če je ta v času storitve kaznivega dejanja že dopolnil starost 14 let. Učitelj lahko, če meni, da je s takšnim snemanjem ali uporabo posnetkov prišlo do posega v njegove osebnostne pravice, skladno z določbami 134. člena Obligacijskega zakonika od sodišča v pravdnem postopku zahteva, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica. Zahteva lahko tudi, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Če je bila posamezniku s snemanjem ali uporabo posnetkov povzročena škoda v smislu kršitve osebnostnih pravic, lahko od povzročitelja v pravdnem postopku skladno z določbami Obligacijskega zakonika zahteva tudi odškodnino. 

V praksi bo seveda zelo pogosta situacija, ko učenci ne bodo dopolnili starosti 14 let, zato je (tudi sicer) bolj smiselno sprejeti temu primerne ukrepe ne v luči sankcioniranja, temveč v luči preventive. Učitelj sicer lahko v opisanem primeru zahteva izbris posnetkov, ne more pa tako daleč, da bi sam brskal po telefonu otroka in z njega brisal dokumente in podatke – s tem bi tudi sam prekomerno posegel v otrokovo pravico do zasebnosti. Če otrok ne bi želel izbrisati posnetkov, bi bilo primerno otroku odvzeti telefon, z dogodkom pa seznaniti starše.

Ključno je, da se o pomenu posega v zasebnost in primerni rabi pametnih telefonov in spleta izvaja primerno izobraževanje otrok. Ti namreč lahko še posebej podcenijo posledice, ki jih ima lahko njihovo ravnanje. Številni programi ozaveščanja, kot je recimo projekt Safe.si[2]so namenjeni ravno odgovorni rabi sodobnih informacijskih-tehnologij in vsebujejo različne vsebine, ki so prilagojene ciljnim javnostim (otrokom, učiteljem in staršem). Ciljne javnosti lahko na spletni strani projekta Safe.si najdejo odgovore na najpogostejša vprašanja, priročnike, videovsebine, teste in druga uporabna gradiva. Organizacije, kot so Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes), Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije (MISSS) in Zavod RS za šolstvo, izvajajo izobraževanja s tega področja in nudijo druge oblike širjenja znanja o odgovorni rabi sodobnih tehnologij. 

Primer: Učitelj ugotovi, da je učenec takšne fotografije ali posnetke že objavil na spletnih straneh ali družabnih omrežjih. Kaj lahko stori?

Podobno kot pri samem zajemu fotografij ali videoposnetkov gre tudi pri objavi posnetkov za poseg v zasebnost. Učitelj ima zato podobne pravice in možnosti kot v primeru samega snemanja, torej sodno varstvo.

Učitelj sicer lahko v opisanem primeru zahteva izbris posnetkov, ne more pa tako daleč, da bi recimo od otrok zahteval podatke o otrokovih geslih in da bi sam odstranjeval posnetke s spletnih strani ali družabnih omrežij – s tem bi tudi sam prekomerno posegel v otrokovo pravico do zasebnosti. Umik posnetkov lahko zahteva tudi od upravljavca spletne strani ali družabnega omrežja – najbolj obiskane tovrstne strani (kot npr. Facebook) imajo običajno že posebne obrazce za prijavo neprimernih vsebin. Tudi v tem primeru je zelo pomembno preventivno delovanje.

Primer: Učitelj ugotovi, da učenec piše neprimerne ali žaljive komentarje o njemu, drugemu učitelju, sošolcu ali komu drugemu. Kaj lahko stori?

Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 55/08 in 39/09) v osemnajstem poglavju določa kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, kot so razžalitev, žaljiva obdolžitev, obrekovanje, opravljanje, očitanje kaznivega dejanja z namenom obrekovanja), za katerih pregon daje predlog domnevni oškodovanec, ki tudi na ta način lahko doseže zadoščenje zaradi posega v svoje osebnostne pravice. Tu je treba opozoriti, da imajo tudi otroci pravico do svobodnega izražanja in posredovanja stališč – dokler seveda njihove pravice na posežejo v pravice drugih. Določena stališča se morda učiteljem ne bodo zdela primerna, ni pa nujno, da so tudi (objektivno) žaljiva.

Podobno kot prej je treba opozoriti na starost otrok glede možnosti kazenskega pregona in smotrnost preventivnih ukrepov.

Primer: Učitelj ugotovi, da so učenci na nek način pridobili dostop do njegovega profila na spletnem družabnem omrežju in da so objavljali v njegovem imenu. Kaj lahko stori?

4. odstavek 143. člena Kazenskega zakonika določa, da se tistega, ki prevzame identiteto druge osebe in pod njenim imenom izkorišča njene pravice, si na njen račun pridobiva premoženjsko korist ali prizadene njeno osebno dostojanstvo, kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let. Podobno kot prej je treba opozoriti na starost otrok glede možnosti kazenskega pregona in smotrnost preventivnih ukrepov, zato bi tudi v tem primeru priporočili pogovor z otroki in izvedbo izobraževanja o odgovorni rabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij. V določenih primerih je tudi med učitelji smiselno izvesti izobraževanja o informacijski varnosti, saj obstajajo številne dobre in slabe prakse ravnanja z gesli.

Primer: Učenec »ukrade« geslo drugega učena in v njegovem imenu pošilja učitelju žaljiva sporočila.

S tem primerom se je dejansko srečal tudi Informacijski pooblaščenec. Podobno kot v zgornjih primerih prave podlage za ukrepanje s strani Informacijskega pooblaščenca ni bilo, prav tako niso bile izpolnjene možnosti za kazenski pregon. Informacijski pooblaščenec je zato vodstvu šole svetoval, da izvedejo izobraževanje za otroke, pa tudi za učitelje. Do te situacije je namreč prišlo zato, ker učitelj, ki je želel učencem prikazati, kako se odpre predal e-pošte, otrok ni opozoril na pomen izbire dobrega gesla in na pomembnost menjave prvega gesla, kar je potem pripeljalo do nastale situacije. Prvotna gesla, ki so jih otroci uporabili pri registraciji poštnega predala, so bila namreč enaka imenom otrok in brez menjave gesla je bila pot do zlorabe odprta. 

Primer: Ugotovili smo, da je določen učenec predmet stalnega nadlegovanja s strani vrstnikov. Med drugim so na družabnem omrežju Facebook ustvarili njegov lažni profil, na katerem objavljajo fotografije, ki so jih posneli z mobilnimi telefoni. Fotografije so pogosto obdelane z računalniškimi programi tako, da nadlegovanega prikazujejo v neprimernih situacijah. V njegovem imenu objavljajo tudi neprimerne komentarje. Kaj naj storimo?

Pojav tako imenovanega spletnega nadlegovanja in trpinčenja (»cyberbullying«) je zelo resen in ima lahko kritične posledice za nadlegovanega. Iz tujine so poznani primeri, ko so takšna dejanja otrok vodila v samomor nadlegovanega. Najbolj znan je primer Amande, obstajajo pa številna druga presunljiva pričevanja o resnosti spletnega nadlegovanja: http://nobullying.com/six-unforgettable-cyber-bullying-cases/

Obsega lahko številna dejanja, kot so:

• pošiljanje ali objavljanje žaljivih ali ustrahovalnih sporočil ali komentarjev,
• obrekovanje na družabnih omrežjih, forumih ali blogih,
• objava fotografij/videoposnetkov brez vednosti prizadetega ali obdelava posnetkov na žaljiv način,
• ustvarjanje lažnih profilov ali sovražnih skupin,
• kraja gesel in identitete in komuniciranje pod ukradeno identiteto, 
• nadlegovanje prek spletne kamere,
• izsiljevanje na podlagi pridobljenih fotografij/videoposnetkov itd.

Nadlegovanemu je treba pojasniti, da ni sam kriv za nadlegovanje. Prav tako je pomembno, da na sovražna sporočila ne odgovarja, saj lahko s tem samo še razpihuje sovražna dejanja. O nadlegovanju naj shrani dokaze, tako da shrani sporočilo ali zajame zaslonsko sliko, predvsem pa je pomembno, da se obrne na starejšo osebo, ki ji zaupa.

Učitelji in starši morajo vsak primer spletnega nadlegovanja obravnavati z vso resnostjo in jih najostreje obsoditi – nobena oblika spletnega nadlegovanja ni dopustna. Za samo odstranitev neprimernih vsebin se lahko obrnejo na ponudnika vsebine ali operaterja. Nadlegovalcem je treba jasno razložiti nedopustnost njihovega početja ter resnost in trajnost posledic, ki jih ima lahko takšno početje za nadlegovanega.

Pomen preventivnih ukrepov

Skupna točka vseh navedenih situacij je, da je upoštevaje starost otroka kazenski pregon sicer možen, prav tako tudi civilno-pravno varstvo, vendar pa je vprašanje, ali je takšen pregon oziroma uveljavljanje pravic v šolskem okolju smiselno in primerno. Čim več časa in aktivnosti bi namreč moralo biti namenjenega predvsem preventivnim in izobraževalnim ukrepom glede odgovorne rabe sodobnih tehnologij. Prav tako se je pomembno zavedati, da prepovedi in drugi tehnični ukrepi (kot npr. blokiranje Facebooka), samo po sebi ne zadostujejo. Mladostniki so iznajdljivi in svoje spletne dejavnosti bodo prenesli na druga družabna omrežja, zato so izobraževalni ukrepi pomembnejši.

Obstajajo številne možnosti, kako mladim na razumljiv način predstaviti negativne vidike uporabe sodobnih tehnologij. Zavedati se morajo, da lahko s svojim ravnanjem povzročijo zelo resne posledice, če pa do tega že pride, potem je tudi pri učiteljih potrebna določena mera odgovornosti, saj eno kršenje zakonodaje ne more opravičiti drugega. Tako lahko ugotovimo, da učitelji lahko izvedejo ukrepe, s katerimi na nek način »zavarujejo dokaze«, npr. z odvzemom mobilnega telefona, nedopustno pa bi bilo brskanje po otrokovem telefonu, zahtevanje dostopnih podatkov do otrokovih profilov na družabnih omrežjih ali brisanje podatkov s pametnega telefona oziroma družabnih omrežij.

Spletni portal Safe.si glede uporabe mobilnikov podaja naslednja priporočila za učitelje¹:

• Mobilni telefon je osebna lastnina vašega učenca in je tako sam odgovoren za varno in odgovorno uporabo svoje lastnine. Treba je izpostaviti, da je podobno kot šolska torba tudi mobilni telefon otrokova zasebna lastnina, do katere lahko učitelji dostopate le v izjemnih primerih, če je npr. otrok v nevarnosti. Če učenec želi, vam lahko pokaže vsebino na svojem telefonu. Če zaradi motenj pouka učencu vzamete telefon, ga mora učenec, preden vam ga izroči, popolnoma izključiti. 
• Seznanite se s ključnimi funkcijami mobilnih telefonov in se naučite uporabljati aplikacije!
• Seznanite se s potencialnim tveganji uporabe mobilnih naprav in razmislite, kako lahko vi kot učitelj pomagate učencu tovrstne naprave uporabljati varno in odgovorno.
• Skupaj s starši in učenci oblikujte pravila rabe mobilnih telefonov v šolah! Dogovorite se, v katerih primerih je uporaba telefonov v šoli smiselna in kdaj ne. Splošno prepoved rabe telefonov v šolah je težko nadzorovati in ne prinese vedno želenega učinka.
• Mobilne telefone lahko uporabljate kot učni pripomoček, s katerim lahko pomembno popestrite pouk. Lahko jih uporabljate za iskanje in ogledovanje spletnih virov, fotografiranje, izdelava avdio- in videoposnetkov, navigiranje z uporabo GPS ipd.
• Primere spletnega nadlegovanja preko mobilnih telefonov obravnavajte resno! Če se takšen incident zgodi na vaši šoli ali v vašem razredu, se pogovorite z vsemi vpletenimi in poskušajte pomagati žrtvi. Lahko izvedete razredno uro na to temo in se z učenci pogovorite o neprimernosti tovrstnega vedenja, prav tako pa jih seznanite z vsemi možnostmi, ki so na voljo za prijavo spletnega nadlegovanja.
• Z mobilnikom in drugimi mobilnimi napravami nosijo otroci v žepu tudi digitalni fotoaparat in kamero, ki sta na voljo v vsakem trenutku: tudi pri pouku. Posnetki pa lahko potem v enem dnevu obkrožijo celotno šolo, se širijo preko SMS, MMS-sporočil, interneta. Snemanje oseb, dogodkov in objavljanje teh je lahko nezakonito ali predstavlja obliko nadlegovanja, zato je treba učence poučiti, da morajo druge (tudi prijatelje, starše) vedno vprašati za dovoljenje, še posebej, če bodo posnetke potem dali na internet, pošiljali prijateljem itd.

Umik nezakonito objavljenih vsebin s spleta

Pogosto je eden prvih korakov za omejitev negativnih posledic zaradi zlorabe osebnih podatkov, kot so nezakonite objave na družabnih omrežjih, lažni profili in podobno, umik nezakonito objavljenih vsebin s spleta. Pogosto uporabljane spletne strani in omrežja imajo večinoma že dobro dorečene in ustaljene postopke, kdo in kako lahko zahteva umik določenih nezakonitih vsebin. Ponudniki tovrstnih storitev so namreč v večini jurisdikcij dolžni reagirati, ko so bili opozorjeni na pripravnost določene vsebine.

Za umik sporne vsebine bo najhitrejša pot, če se najprej obrnete na tistega, kjer je nekdo dejansko objavil nezakonite vsebine (t. i. ponudnik vsebine, angl. content provider). Informacijski pooblaščenec je v mnenju št. 0712-1/2014/2869 z dne 4. 9. 2014 opisal načine, kako lahko umaknemo določeno fotografijo s spleta¹. Za odstranitev fotografij se mora prizadeti obrniti na gostitelja vsakega spletnega mesta, kjer so na voljo. V primeru Facebooka za to obstaja namenski obrazec za odstranitev slik zavoljo kršitev zasebnosti, ki je na voljo na naslovu: https://www.facebook.com/help/428478523862899. Prav tako je možno pri vsaki posamezni objavi na Facebook s klikom na desni zgornji kot podati prijavo zoper posamezno objavo.

Na namenski obrazec za odstranitev slik zavoljo kršitev zasebnosti lahko posameznik prijavi zlorabo z objavo slik, in sicer z naslednjimi možnostmi: pod lažnimi računi (angl. imposter accounts), skozi vdor v lastni račun (angl. hacked account) ali druge objave fotografij z namenom zlorabe ali nadlegovanja (angl. abuse and harrasment). Pred prijavo mora pridobiti spletni naslov (angl. URL), preko katerega se objavlja sporne fotografije, kot je spletni naslov lažnega Facebook profila.

Za druge spletne strani (spletni forumi, blogi idr.) mora prizadeti sam identificirati gostitelja in mu poslati utemeljen zahtevek za odstranitev fotografij.

Če je do objave fotografij, videoposnetkov oziroma drugih podatkov zasebne narave prišlo z vdorom (npr. v računalnik učitelja), bi takšno dejanje lahko predstavljalo kaznivo dejanje napada na informacijski sistem po 1. odstavku 221. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo; KZ-1), objava teh fotografij pa kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov po prvem odstavku ali drugih odstavkih 143. člena KZ-1. V zvezi s tem mora prizadeti posameznik takšno dejanje prijaviti policiji. Pri tem je koristno navesti čim več okoliščin v zvezi z vdorom, možnimi storilci ter fotografijami oziroma podatki, ki naj bi bili ukradeni oziroma zlorabljeni. Priporočljivo je tudi, da se prijavo odda in da pred njo ne izvedete varnostnega čiščenja računalnika, ker bi s tem lahko uničili morebitne še dosegljive dokaze, ki lahko pomagajo pri identifikaciji storilcev.

Odgovornost ponudnikov storitev informacijske družbe v slovenskem pravnem redu opredeljuje Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo in 19/15; ZEPT). 8. člen ZEPT določa splošna pravila o odgovornosti ponudnikov posredovalnih storitev, in sicer ponudnik storitev odgovarja za podatke, ki jih zagotovi prejemnik njegove storitve po določbah tega zakona. Za podatke, ki jih za opravljanje storitve informacijske družbe zagotovi sam, odgovarja po splošnih pravilih obligacijskega in kazenskega prava. Pomembna je določba 3. odstavka 8. člena, ki določa, da ponudnik storitev ni dolžan nadzirati ali hraniti podatkov, ki jih pošilja ali hrani, ali dejavno raziskovati okoliščin, nakazujočih na protipravnost podatkov, ki jih zagotavlja prejemnik storitve.

11. člen ZEPT dalje določa odgovornost ponudnika storitev gostiteljstva, in sicer določa, da kadar se storitev informacijske družbe nanaša na shranjevanje podatkov, ki jih zagotovi prejemnik storitve, ponudnik storitev ni odgovoren za podatke, ki jih je shranil na zahtevo prejemnika storitve, ki ne deluje v okviru njegovih pooblastil ali pod njegovim nadzorom, pod pogojem, da ponudnik storitev:

• ne ve za protipravno dejavnost ali podatek in mu v zvezi z odškodninsko odgovornostjo niso znana dejstva ali okoliščine, iz katerih izhaja protipravnost, ali
• nemudoma, ko mu je protipravnost znana, ukrepa tako, da podatke odstrani ali onemogoči dostop do njih. 

Povedano z drugimi besedami – upravljavci spletnih strani, na katerih objavljajo vsebino uporabniki, niso dolžni aktivno raziskovati oziroma preverjati, ali so določene objavljene vsebine nezakonite, morajo pa takoj, ko jih je nekdo opozoril na protipravnost določene vsebine (npr. zlorabe osebnih podatkov, kraje identitete ipd.), ukrepati tako, da podatke odstranijo ali onemogočijo dostop do njih.

Sodišče lahko ponudniku storitve naloži ustavitev ali preprečitev kršitve. Ne glede na izključitev odgovornosti ponudnikov storitev pa jim lahko sodišče odredi odstranitev nezakonitih vsebin ali onemogočanje dostopa do njih zaradi odkrivanja in preprečevanja kaznivih dejanj, varstva zasebnosti, varovanja tajnih podatkov in poslovne tajnosti. Takšen predlog lahko sodišču v javnem interesu posredujejo tudi za nadzor pristojni upravni organi, skladno s področno zakonodajo.

Včasih je težavno ugotoviti, kdo je dejansko gostitelj spletne strani, zlasti ko gre za manj znane spletne strani, ki omogočajo objavo različnih vsebin in podatkov. V nekaterih primerih je to mogoče ugotoviti neposredno z določenimi spletnimi orodji. Včasih pa ni mogoče takoj ugotoviti, kdo je gostitelj spletne strani, možno pa je ugotoviti, kdo je registriral določeno domeno oz. kdo je njen imetnik in potem registrarja oz. imetnika domene povprašati, kdo je gostitelj spletne strani. Kako ugotoviti navedeno, je opisano na spletni strani Informacijskega pooblaščenca: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/informacijske-tehnologije-in-osebni-podatki/varstvo-osebnih-podatkov-na-internetu/#c1098.

Na podlagi 2. odstavka 11. člena ZEPT se – v primeru, da z drugimi ukrepi niste bili uspešni pri odstranitvi vsebin uspešni – lahko obrnete na sodišče, da upravljavcu spletne stani naloži ustavitev ali preprečitev kršitve ter da zaradi odkrivanja in preprečevanja kaznivih dejanj, varstva zasebnosti, varovanja tajnih podatkov in poslovne tajnosti odredi odstranitev nezakonitih vsebin ali onemogočanje dostopa do njih. Prav tako lahko pred pristojnim sodiščem podate zahtevo za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic po 134. členu Obligacijskega zakonika. Sodišče lahko odredi prenehanje dejanja, preprečitev takšnega dejanja oz. odstranitev njegovih posledic.

Opozoriti velja, da se včasih podatki na spletu nahajajo, tudi če je izvorno mesto, kjer so bili objavljeni, podatke s svojih spletnih strani umaknilo. Razlog za to je v tem, da spletni iskalniki omogočajo pregled prejšnjih verzij spletnih strani ali pa informacij v svojem indeksu enostavno še niso posodobili. Nezakonite vsebine so zato lahko še vedno preprosto dostopne z uporabo spletnih iskalnikov, zato je pomembno, da se tudi tu zagotovi umik dostopnosti nezakonitih vsebin. Posameznik lahko zahteva tudi umik fotografij iz indeksov pri popularnih spletnih iskalnikih (Google, Bing, Yahoo!, idr.), če so fotografije dostopne tudi prek njih. Če je že dosegel umik s spletne strani izvornega gostitelja, lahko zahteva posodobitev indeksa spletnega iskalnika (npr. pri Googlu: https://support.google.com/webmasters/answer/1663691?hl=en), kar se predvidoma izvede zelo hitro. Neodvisno od uspeha pri gostitelju pa lahko posameznik zahteva delni umik tudi pri ponudnikih spletnega iskalnika, tako da bo fotografije vsaj nekoliko težje najti².

V kategoriji VPRAŠANJA-ODGOVORI lahko najdete odgovore na aktualna vprašanja.