Značilnosti šolske in vrstniške mediacije

Splošna definicija pravi, da je mediacija proces, v katerem mediator (tretja nevtralna stran) pomaga sprtima stranema (lahko tudi več stranem) pri iskanju skupne rešitve (Kaplan, 2009; Kolan, 1999; Prgić, 2010; Šetinc Tekavc, 2002). Vendar pa sta šolska in vrstniška mediacija bistveno več od tega, če želimo v šolah njen potencial čim bolje izkoristiti.

Šolska mediacija je proces, ki pomaga učencem pri prevzemanju odgovornosti za svoje vedenje, šolski in vrstniški mediatorji pa so usposobljeni za pomoč udeležencem v sporu pri reševanju spora tako, da prisluhnejo vsem vpletenim stranem in jih spodbujajo, da se pogovorijo o medsebojnih razlikah. V procesu mediacije sta udeležena vsaj dva učenca oz. dijaka (lahko so tudi odrasli udeleženci), med katerima je prišlo do nesoglasja, konflikta ali spora. Pri tem morajo biti udeleženci v sporu pripravljeni nastalo situacijo razrešiti na miren, strpen in produktiven način. Mediatorjeva naloga v mediaciji pa je, da kot tretja nevtralna stran pomaga udeležencem v sporu z različnimi znanji, veščinami in tehnikami pri razlagi različnih pogledov in izražanju želja ter potreb z namenom, da udeleženci v sporu sami poiščejo najboljšo med možnimi rešitvami. Mediacija torej prepoznava, da so le udeleženci sami tisti, ki lahko rešijo svoj spor, če tako želijo. Sprti strani sta v procesu mediacije najboljši sodnik, saj vesta največ o svojem konfliktu in zato lahko poiščeta rešitev, ki bo ustrezna za obe strani. To posledično povečuje verjetnost, da bosta sprti strani sklenjen dogovor upoštevali, če prideta v procesu mediacije sami do rešitve in v to vložita svojo energijo. Vse to pa je možno doseči zato, ker mediacija spodbuja spoštljiv odnos med udeleženci. S tem ko mediator pospešuje pogajanje med stranema in vzdržuje temeljna pravila pogovora, doseže, da se strani začneta med seboj odkrito pogovarjati in s tem postaneta tudi bolj odprti za čustva in izkušnje druge vpletene strani. Dodatna razsežnost mediacije pa je poleg dogovora, ki ga skleneta sprti strani sami, zagotovo sprava, do katere lahko sprti strani prideta. Sprava je povezana z medsebojnim odnosom sprtih strani. Ko sprti strani dosežeta spravo, začneta veliko bolj ceniti čustva, misli in interpretacije druga druge. Pri spravi gre tudi za odpuščanje. Sprava ne pomeni samo, da se strani dogovorita, ampak tudi, da se pobotata. Učenci znajo razločiti med dogovorom in spravo, do katere pride med procesom mediacije. Pospeševanje sprave med učencema/učenci je jedro šolske mediacije, saj se učenca/učenci po doseženi spravi bolj osredotočita/osredotočijo na doseganje dogovora, ki ima tako veliko večje možnosti za uresničitev. Mediacija tako omogoča udeležencem v sporu, da rešujejo svoj konflikt v varnem in »nekaznovalnem« (ang. nonpunitive) okolju s pomočjo učinkovite komunikacije ter veščin ustvarjalnega mišljenja (Smith, 1995). Nerešeni in dolgotrajni konflikti namreč pogosto vodijo v nasilje, kar močno negativno vpliva na potek vzgojno-izobraževalnega dela v šoli. In ravno vloga šolske mediacije ni samo kurativna, kjer je glavni namen odpravljanje posledic konflikta oz. urejanje razmerij ob prekinitvi odnosa, ampak ima tudi zelo pomembno preventivno in proaktivno vlogo, pri čemer šolski mediator zasleduje tudi izboljšanje odnosa in sodelovanja v že dobrih odnosih (Prgić, 2010). Murray (2003) navaja, kako program mediacije v šoli podpira učno okolje, saj pomaga učiteljem, učencem in staršem, da med seboj bolj konstruktivno in učinkoviteje komunicirajo.

Da bi program mediacije v šoli čim bolj kakovostno potekal, je pomembno, da so učitelji oz. strokovni delavci šole, ki se ukvarjajo z mediacijo, ustrezno usposobljeni, saj je tako veliko večja verjetnost, da bodo mediacijo strokovno uvedli na šoli, jo izvajali in skozi proces zasledovali vse značilnosti mediacijskega procesa. Ko govorimo o ustrezni usposobljenosti, imamo v mislih tri splošna področja kompetenc, ki jih bomo v nadaljevanju podrobneje predstavili:

1. Šolski strokovni delavec je usposobljen šolski mediator, ki obvladuje vodenje različnih vrst mediacije in med različnimi udeleženci (tako med učenci in mladostniki kot med odraslimi, npr. starši, učitelji, šolo in zunanjimi inštitucijami idr.).
2. Šolski strokovni delavec je strokovno usposobljen trener učencev vrstniških mediatorjev, ki poleg vodenja usposabljanja za učence/dijake obvladuje tudi vodenje strokovnih delavnic s področja konstruktivnega obvladovanja konfliktov in vodenja pogovora za starše ter sodelavce.
3. Šolski strokovni delavec je usposobljen koordinator šolske in vrstniške mediacije in ima vso organizacijsko znanje za uvajanje in izvajanje mediacije v šoli.

Ob zgornji delitvi mediacije na šolsko in vrstniško je pomembna delitev mediacije v šoli še na formalno in neformalno mediacijo. Pri formalni mediaciji steče postopek mediacije v sodelovanju z usposobljenimi šolskimi mediatorji ali koordinatorjem vrstniške mediacije in učenci vrstniškimi mediatorji, pri čemer mediacija poteka navadno v prostoru, namenjenemu mediaciji, ob podpisu dogovora, formalnem uvodu in predstavitvi mediacije, medtem ko neformalna mediacija pomeni, da se šolsko mediacijo uporablja v dokaj neformalni obliki, ko strokovni delavec ali tudi učenec, ki je usvojil mediacijske veščine, svoje znanje uporablja v vsakdanjih situacijah in tudi posreduje med sprtimi uporabniki šole. Seveda pa posameznik, ki ima znanje mediacije, veščine uporablja tudi v drugih vsakdanjih kontekstih, kot so vodenje razgovora, timsko delo, vodenje sestankov idr.

Ko govorimo o udeležencih šolske mediacije, je treba poudariti, da šolska mediacija vključuje mediacijo med različnimi uporabniki šole in glede na to jo lahko razčlenimo na naslednji način:

• mediacija med učenci, ki jo naj, če je le možno, vodijo vrstniški mediatorji; pri globljih konfliktih vodenje mediacije prevzamejo šolski mediatorji;
• naslednja vrsta mediacije v šoli, če jo delimo glede na udeležence v mediaciji, poteka med učenci in učitelji, ki jo praviloma vodi šolski mediator;
• mediacija v šoli lahko poteka tudi med uslužbenci šole, pri čemer je včasih bolje, da pogovor vodi zunanji mediator, še posebej, če gre za globlji spor ali pa bi udeleženci mediacije dvomili v nevtralnost mediatorjev z lastne šole;
• enako velja, če gre za spor med uslužbencem šole in ravnateljem oz. vodstvom;
• v šoli prihaja pogosto tudi do sporov med starši različnih učencev in ponavadi celo zaradi tega, ker so njihovi otroci v sporu; v teh primerih praviloma posreduje šolski mediator;
• možna pa je tudi mediacija med šolo kot inštitucijo in drugimi inštitucijami, ki jo prav tako lahko vodi šolski mediator ali mediator, ki prihaja iz nevtralnega okolja.

• Učencev ne uči veščin konstruktivnega reševanja konfliktov, zato ti tudi naslednjič po vsej verjetnosti ne bodo znali konstruktivno ravnati v konfliktni situaciji.
• Učencem ne ponuja sodelovalnega načina reševanja konfliktov, skozi katerega bi učenci sami prispevali k iskanju rešitve in se preko tega procesa tudi opolnomočili.
• Arbitraža ne posreduje dovolj zgodaj, saj učenci ne pritegnejo pozornosti, dokler se ne zgodi kaj, kar je že na meji kršenja šolskih pravil. Mediacija, nasprotno, posega v medosebne konflikte veliko prej.
• Arbitraža minimizira uporabo pogajanja in mediacije kot najbolj učinkovitih orodij za reševanje konfliktnih situacij.
• Arbitražo izvaja nekdo izmed šolskih strokovnih delavcev, pogosto tudi ravnatelj, zato sama arbitraža ne ponuja toliko izobraževalnih in vzgojnih možnosti, kot jih ponuja vrstniška mediacija.

Šolski sistem, ki temelji le na vzpostavljanju discipline in arbitraži kot temeljnim orodjem za doseganje tega cilja, ne loči dovolj dobro med disciplinskimi kršitvami in interpersonalnimi – medosebnimi konflikti. To je en izmed razlogov, da sistem znotraj šole posamezne konflikte opazi razmeroma pozno, ponavadi šele takrat, ko so prekršena pravila inštitucije. In tudi če takšen sistem znotraj šole konflikt zazna prej, se večinoma osredotoči na disciplinsko kršitev in manj ali sploh ne na dimenzijo medosebnega konflikta. Če se šolski sistem, ki temelji na vzpostavljanju discipline, osredotoča pretežno na sankcije, se mediacija osredotoča na izboljšanje medosebnega odnosa med vsemi vpletenimi v konfliktu, saj lahko sankcije konflikt še bolj poglobijo, namesto da bi ga s konstruktivnim pristopom razrešile in zmanjšale verjetnost ponavljanja tega v prihodnje (Prgić, 2010). 

Poleg tega je pomembno poudariti, da šolska oz. vrstniška mediacija nikakor ne pomeni nasprotovanja vzgojnim ukrepom, ampak gre za proces, ki dopolnjuje obstoječe načine, s katerimi šola skuša reševati kritične situacije. Z uporabo mediacije oz. mediacijskih veščin vodenja pogovora tudi učitelji sami spremenijo odnos do konfliktov, učenci pa se takega načina reševanja konfliktov učijo po modelu, ki jim ga predstavlja učitelj. Če so učenci s takim načinom reševanja konfliktov seznanjeni že od malega, te principe postopoma vključujejo v svoje odnose, obenem pa v njih raste zaupanje, da lahko spore rešijo nenasilno, a vseeno učinkovito. Vse našteto, šolsko oz. vrstniško mediacijo, povzdiguje v sam vrh metod, s katerimi lahko učence učimo odgovornosti, sodelovanja, samostojnosti, sodelovanja in pravičnosti.

Uspešnost šolske in vrstniške mediacije

Večina raziskav, ki so dostopne s področja uspešnosti šolske in vrstniške mediacije, je raziskav, povezanih s posameznimi šolami, ki so bile izpeljane kot študije primera ali pa kot evalvacija uspešnosti programa mediacije v posamezni šoli. Tak primer celostne raziskave je izvedla tudi OŠ Rečica ob Savinji, kjer izvaja šolsko mediacijo osem učiteljev šolskih mediatorjev, v program vrstniške mediacije pa je trenutno vključenih med 24 in 30 učencev, ki so vrstniški mediatorji (število se spreminja s tem, ko učenci devetega razreda zapustijo šolo). V raziskavo je bilo vključenih 121 učencev, 81 staršev in 13 učiteljev šole Rečica ob Savinji. Rezultati, pridobljeni z vprašalnikom, ki je na voljo v spremljevalnem gradivu, so pokazali zelo dobre rezultate, primerljive z raziskavami, izvedenimi v tujini. Povzetek raziskave kaže, da je stopnja nasilja, kraj, prepirov in podobnih oblik nekonstruktivnega vedenja v šoli izjemno nizka oz. ničelna, medtem ko na drugi strani raziskava kaže, da učenci večinoma uporabijo konstruktivno reševanje konfliktov, da so tako učenci kot starši in učitelji zelo dobro seznanjeni s tem, kaj je mediacija in da podpirajo tovrstno reševanje konfliktov ter socialno učenje in kar je najbolj spodbudno, raziskava kaže, da je stopnja rešenih konfliktov s pomočjo mediacije zelo visoka.

Tudi če pogledamo različne avtorje in študije po svetu, lahko zaznamo, da so si enotni v tem, da mediacija v šoli prinaša pozitivne spremembe.

Lam (1989) navaja, da šolska oz. vrstniška mediacija prinaša številne prednosti vse od zmanjšanja nasilja v šoli, izboljšanja šolske klime, zmanjšanja vzgojnih ukrepov pa do izboljšanja samopodobe pri učencih mediatorjih in večjega prevzemanja odgovornosti. Poleg tega Lam (1989) ugotavlja, da se kar 90 % šolskih oz. vrstniških mediacij reši s končnim dogovorom, ki je sprejemljiv in zadovoljujoč za vse vpletene udeležence v sporu.

Različni avtorji navajajo, da ima vrstniška mediacija pozitiven vpliv na samozavest pri učencih, ki so vključeni v ta program (Deutsch, 1992 v Kolan, 1999, Zhang, 1992 v Kolan, 1999; Khattri, 1991 v Kolan, 1999; Cohen, 2005). Poleg tega raziskave kažejo, da vrstniška mediacija izboljša pri učencih, vključenih v program, tudi veščine odločanja (Hill, 1996, v Kolan, 1999). Učenci se preko veščin aktivnega poslušanja, prepoznavanja čustev in povzemanja naučijo, da so lahko del rešitve in ne del problema. Naučijo se videti neko situacijo tudi z drugega zornega kota in razumejo čustva vseh vpletenih strani v konfliktu.

Haft in Weiss (1998) navajata, da se s programi vrstniške mediacije zmanjša nasilje v šoli, učitelji imajo več časa za poučevanje, med učenci pa se razvija ugodna skupinska klima. Poleg tega poudarjata, da lahko program vrstniške mediacije preraste okvirje šole in ima ugoden vpliv tudi na pozitivne medosebne odnose v skupnosti.

Moriarty (1991) poudarja, da učenci, ki s šolsko/vrstniško mediacijo pridobivajo komunikacijske veščine, s pomočjo katerih konstruktivno obvladujejo konflikte, te veščine prenašajo tudi v kontekste izven šolskega okolja. Prav tako navaja, da šolska mediacija spodbuja pri učencih prevzemanje odgovornosti za svoje težave, kadar je to v njihovi moči, kar omogoča učiteljem več časa za poučevanje namesto osredotočanja na vzpostavljanje discipline.

Kot rečeno, različne raziskave s področja vpliva šolske/vrstniške mediacije večinoma kažejo zelo pozitivne rezultate. Vrstniški mediatorji v primerjavi s svojimi vrstniki, ki niso mediatorji, kažejo več znanja in veščin s področja konstruktivnega obvladovanja konfliktov, so uspešni pri vodenju mediacijskega pogovora oz. mediacije in uspešno demonstrirajo mediacijske veščine in tehnike (Korn, 1994 v Jones, 2004; Nance 1996 v Jones, 2004; Winston, 1997 v Jones, 2004). Omenjene raziskave kažejo celo pozitiven vpliv na učence s posebnimi potrebami.

Če strnemo izsledke nekaterih raziskav, ki so bile opravljene na področju šolske in vrstniške mediacije, je jasno, da ima program mediacije v šoli izjemno pozitivne učinke ne samo na učence, ampak tudi na šolo kot celoto. Tako v svetu kot pri nas pa manjka raziskav, ki bi ocenile dolgoročni vpliv mediacije na šolsko klimo, saj so po eni strani ti programi dokaj novi (vsaj pri nas), po drugi strani pa lahko program izzveni v nekaj letih, če niso vanj vključeni tako učenci kot šolski delavci in starši.

Meje šolske in vrstniške mediacije

Mediacija v šoli ima tudi svoje omejitve. V nekaterih primerih mediacija zagotovo ni primerna in je treba težave reševati na drugačen način. Mediacija ni primerna, ko:

• kateri izmed udeležencev v sporu ni pripravljen na mediacijo;
• kateri izmed udeležencev v sporu ni sposoben priti do sporazuma ali se ga držati;
• ni v interesu udeležencev, da se pogodita;
• prihaja do groženj ali strahu pred nasiljem in je možna policijska intervencija.

Na zadnjo točko se navezuje tudi razmišljanje R. Cohena (2005), ki pravi, da se v šoli srečujemo tudi s številnimi konflikti, ki imajo v ozadju zgodbe, povezane s hudim nasiljem in z nadlegovanjem (ang. bullying). Cohen meni, da tovrstnega nasilja ni priporočljivo v prvi vrsti reševati z mediacijo. Še posebej ne bi smeli voditi mediacije med nasilnežem in žrtvijo vrstniki. Avtoriteta odraslih je še zmeraj najbolj učinkovito sredstvo v »boju« proti hudemu nasilju oz. nadlegovanju (ang. bullying), saj učenci, ki so žrtve, niso najboljši zagovorniki svojih pravic, zato jih nasilneži v prvi vrsti tudi najraje izbirajo kot tarčo. Obenem pa imajo nasilneži v večini primerov težave s sprejemanjem odgovornosti za svoje vedenje, prav tako pa imajo težave s tem, da bi se vživeli v žrtev, da bi sočustvovali z njo, da bi bili empatični. Neustrezno je spodbujati pogovor, dokler je razmerje moči tako zelo porušeno. Zato je najbolj smiselno, da odrasla avtoriteta najprej nagovori nasilneževo obrambno vedenje. Namesto da bi se v takih primerih najprej zatekli k mediaciji, je smiselno razmišljati o vzpostavitvi šolske klime, ki bo gojila ničelno toleranco do nasilja. V tem primeru je največje breme odgovornosti na plečih odraslih, ki z besedo in dejanji nenehno demonstrirajo, da je nasilje nesprejemljivo. Znak, da gre za hudo nasilje oz. nadlegovanje, je ponavadi to, da se konflikti med nasilnežem in žrtvijo nenehno ponavljajo, kar se dogaja tudi takrat, ko šolski strokovni delavci poskušajo konflikt najprej razreševati z mediacijo. Zato je v tovrstnih primerih smiselno najprej nagovoriti nasilneža z vso avtoriteto, ki jo šolski strokovni delavci in ravnatelj imajo, temu pa lahko sledi tudi mediacija, vendar le, če žrtev resnično želi govoriti z nasilnežem. Poleg tega, da mediacija ni primerna, kadar gre za spore, ki vključujejo hudo nasilje, spolno nasilje, orožje, droge ipd., ni primerna tudi za vse drugo, kar posamezna šola doreče, da se ne bo reševalo s pomočjo mediacije.

Poleg omenjenih omejitev je treba omeniti še ovire, ki izhajajo iz nesprejemanja ali premalo podpore programu mediacije s strani vodstva šole ali šolskih strokovnih delavcev. Prav tako se lahko mediacijo v nekaterih šolah zaznava kot tujek in takrat naleti na zavračanje pri učiteljih in učencih. Učitelji z odklonilnim odnosom do mediacije lahko zavračajo vsako podporo ali sodelovanje in to je lahko velika ovira za program, saj so pogosto ravno učitelji tisti, ki učence napotijo na mediacijo ali pa jih spodbujajo h konstruktivnemu reševanju konfliktov s pomočjo mediacije. Z vključenostjo majhnega dela učencev pa mediacija ne more zares zaživeti. Prav tako je lahko ovira za uvajanje mediacije v šoli tudi prevelika avtoritarnost in nepripravljenost učiteljev prenesti del odgovornosti na učence ter jim s tem odstopiti del moči in nadzora.

Prikaz uvajanja mediacije kot celostnega treninga socialnih veščin na izbrani šoli

Spodaj je prikazan proces uvajanja mediacije na OŠ Rečica ob Savinji, razdeljen po zaporedju, in lahko služi kot vodič za uvajanje mediacije na kateri koli osnovni ali srednji šoli. V Sloveniji je zmeraj več šol, ki delajo po tem modelu.

Ustrezno usposabljanje strokovnega kadra – usposabljanje učiteljev šolskih mediatorjev

Da bi lahko šola dosegla čim večji izkoristek za vložen čas, energijo in sredstva, je pomembno usposobiti lastni kader, ki ne samo, da izvaja mediacijo, ampak postane tudi notranji vir strokovnjakov, ki kasneje vodijo usposabljanja, seminarje, delavnice za učence/dijake, sodelavce in starše. S tem šola omogoči tudi racionalno porabo sredstev in optimizira vložena sredstva. Pomembno je, da bodoči šolski mediatorji pridobijo naslednje kompetence.

• usvojijo veščino oz. tehniko mediacijskega vodenja pogovora, s pomočjo katere lahko uspešno posredujejo v konfliktih na vseh ravneh (medosebni konflikti, konflikti med skupinami, konflikti znotraj skupine, konflikti na ravni lokalnih skupnosti, medetnični konflikti, družinski konflikti).
• usvojijo veščino konstruktivnega reševanja konfliktov tudi, kadar se sami znajdejo v konfliktni situaciji tako v službenem kot v svojem zasebnem okolju;
• lahko samostojno izvajajo mediacijo;
• bolje obvladujejo lastna čustva v konfliktnih situacijah in se bolje odzovejo na nesoglasja;
• samostojno ali v sodelovanju z drugimi učitelji usposabljajo učence za konstruktivno reševanje konfliktov (delavnice konstruktivnega obvladovanja konfliktov) in posredovanje v konfliktih (vrstniška mediacija);
• uvajajo vrstniško mediacijo;
• uvajajo in promovirajo šolsko in vrstniško mediacijo med starši in učenci ter s tem pripomorejo k izboljšanju šolske klime in učenju o konstruktivnem razreševanju konfliktov;
• izvajajo delavnice za starše – šola za starše v konstruktivnem reševanju konfliktov in mediaciji;
• se povezujejo in izmenjujejo izkušnje z mediatorji z drugih šol ter skupaj z njimi organizirajo strokovna srečanja, s čimer pripomorejo k povezovanju različnih skupnosti in širjenju nenasilne komunikacije.

Načrtovanje uvajanja

Tim usposobljenih šolskih mediatorjev z zunanjo strokovno podporo pripravi natančen načrt uvajanja mediacije na svoji šoli, ki je tudi časovno natančno opredeljen, in zajema:

• vzpostavitev formalne mediacije s prostorom za izvajanje formalne mediacije;
• urejena dežurstva oz. urnik, ko je možno izvajati mediacijo, je pomemben del, saj s tem preprečimo pogosto izostajanje od pouka zaradi izvajanja mediacije;
• predstavitve mediacije v vseh razredih, in sicer v obliki enourne delavnice o konfliktu in mediaciji;
• predstavitev mediacije staršem v okviru roditeljskega sestanka;
• razpis za vrstniške mediatorje, čemur sledi usposabljanje učencev za vrstniške mediatorje, ki ga izvajajo šolski mediatorji, ki so tudi koordinatorji vrstniške mediacije;
• izvajanje vrstniških mediacij in podpora vrstniškim mediatorjem v obliki rednih srečanj s šolskimi mediatorji;
• izvajanje delavnic konstruktivnega obvladovanja konfliktov za učence vseh razredov;
• izvajanje delavnic za starše;
• izvajanje delavnic za učence drugih šol;
• povezovanje z drugimi šolami in promocija mediacije v lokalni skupnosti;
• način evalvacije programa mediacije v šoli.

Predstavitev mediacije staršem v okviru roditeljskega sestanka

Po natančno izdelanem načrtu sledi izvedba roditeljskega sestanka, na katerem šolski mediatorji na čim bolj izkustven način predstavijo mediacijo. Pomembno je predstaviti tudi koncept vrstniške mediacije s povabilom, da se čim več učencev prijavi na razpis, ki ga tim šolskih mediatorjev običajno objavi dan po roditeljskem sestanku. Bolj kot je roditeljski sestanek interaktiven in bolj kot so zanimive predstavitve mediacije v vseh razredih, več učencev/dijakov se želi usposobiti za vrstniškega mediatorja.

Otvoritev prostora za mediacijo

Po roditeljskem sestanku začnejo šolski mediatorji izvajati formalno mediacijo, ki se izvaja v za to namenjenem prostoru, ta naj bo večnamenski. V njem se odvijajo različne dejavnosti, kot je učna pomoč, svetovalni pogovori ipd. Prvenstveno pa je namenjen izvajanju šolske in vrstniške mediacije. Pomembno je le, da prostor ni namenjen vodenju disciplinskih razgovorov. Učencem/dijakom je treba namreč jasno predstaviti, da je mediacija pogovor, v katerem sami iščejo rešitve za svoje težave in s tem prevzemajo odgovornost. Zato mediacija ni disciplinski ukrep in ga s tem ne smemo povezovati v nobeni obliki.

Predstavitev mediacije v vseh razredih od 1. do 9. razreda oz. v vseh letnikih srednje šole

Šolski mediatorji izvedejo predstavitveno enourno delavnico s področja narave konflikta in mediacije v vseh razredih/letnikih. Te predstavitve so tudi motivacijske, saj ni namen samo seznanjanje z mediacijo, ampak tudi pridobivanje bodočih vrstniških mediatorjev. Predstavitvene delavnice so v osnovi enake v osnovni in srednji šoli. Pomembno je le, da je vsebina podana primerno posamezni starosti in zrelosti otrok/mladostnikov.

Zaključek razpisa in izbor učencev

Učenci, ki se prijavijo na razpis za usposabljanje za vrstniškega mediatorja, izpolnijo tudi ustrezne prijavnice, preko katerih ocenijo sami sebe, svoje veščine in zavezanost k delu v okviru mediacije. Oceno za vsakega učenca podajo tudi njihovi razredniki. Na osnovi teh prijavnic šolski mediatorji izberejo učence, ki jih bodo usposabljali za vrstniške mediatorje. Pri izboru se upošteva tudi uravnoteženost po spolu. Učenci, ki niso izbrani v prvem krogu, morajo imeti možnost sodelovati v nadaljnjih usposabljanjih. Pomembno je, da jih šolski mediatorji vseeno skušajo vključiti v program mediacije, četudi se v posameznem obdobju ne usposabljajo. Če nekdo ni izbran na razpisu (ponavadi zato, ker ni dovolj prostora za vse prijavljene), ne sme imeti občutka, da ni primeren za mediatorja ali da je doživel nekakšen osebni poraz na razpisu.

Usposabljanje učencev vrstniških mediatorjev

Šolski mediatorji izvedejo izobraževanje učencev za vrstniške mediatorje. Osnovno usposabljanje poteka 40 pedagoških ur, sledijo pa aktivnosti, s katerimi učenci svoje znanje prenašajo v življenje, in sicer tako, da vodijo mediacijo med sovrstniki in jim pomagajo pri konstruktivnem reševanju konfliktov. Izvajajo tudi delavnice s področja konstruktivnega reševanja konfliktov za svoje vrstnike in za starše, ki se prijavijo v šolo za starše. Usposabljanje se zaključi s podelitvijo potrdil v okviru slavnostne prireditve, na kateri naj sodeluje tudi lokalna skupnost, s čimer se širi informacije o konstruktivnem reševanju konfliktov izven šole ter se s tem poskrbi za ustrezno promocijo mediacije in nenasilne komunikacije oz. konstruktivnega reševanja konfliktov.

Vzpostavitev urnika vrstniških mediatorjev in izvajanje vrstniške mediacije

Učenci vrstniški mediatorji so na voljo svojim vrstnikom pri izvajanju mediacije in konstruktivnem reševanju konfliktov, in sicer tako, da s pomočjo urnika vrstniških mediatorjev dosegamo to, da učenci vrstniški mediatorji ne manjkajo pri pouku oz. je teh izostankov čim manj.

Redna srečanja z učenci vrstniškimi mediatorji potekajo neprekinjeno med samim izvajanjem programa vrstniške mediacije

Na srečanjih z vrstniškimi mediatorji koordinatorji vrstniške mediacije, ki so učitelji šolski mediatorji, z učenci spregovorijo o izkušnjah iz mediacij, ki so jih učenci vodili, jim dajejo oporo pri vodenju pogovora, z učenci predelajo težje primere in se pogovorijo o nadaljnjih dejavnostih, ki bodo potekale na področju mediacije v šoli. Na teh srečanjih prav tako poteka načrtovanje različnih dejavnosti, ki naj bi jih učenci vrstniški mediatorji izvajali.

Medvrstniška pomoč in učenje

Učenci vrstniški mediatorji svoje znanje utrdijo tako, da ga prenašajo naprej svojim vrstnikom. S tem zasledujemo tudi cilj medvrstniške pomoči. Vrstniški mediatorji običajno izpeljejo kulturni dan na temo medosebnih odnosov, v sklopu katerega izpeljejo vse temeljne komunikacijske delavnice z namenom učenja konstruktivnega reševanja konfliktov. Kasneje pogosto vodijo delavnice za sošolce v sklopu razrednih ur. Ta element dodaja mediaciji novo razsežnost v smeri treninga socialnih in komunikacijskih veščin za vse učence/dijake posamezne šole. Obenem aktivno vključuje vrstniške mediatorje tudi pri nadaljnjem izvajanju usposabljanj, s čimer se ti učenci/dijaki opolnomočijo, učitelji šolski mediatorji pa razbremenijo.

Sodelovanje z drugimi šolami in učenci iz različnih okolij

Povezovanje med šolami iz različnih okolij na način, da učenci vrstniški mediatorji izpeljejo kulturni dan na drugih šolah in tabor za učence drugih šol na temo medosebnih odnosov in mirnega/konstruktivnega reševanja konfliktov. S tovrstnimi aktivnostmi se šole še dodatno povezujejo in izkoriščajo notranje vire za izvedbo kakovostnih programov, kar še dodatno pripomore k racionalni porabi sredstev oz. varčevanju.

Šola za starše

Vrstniški mediatorji izpeljejo v okviru šole za starše delavnice za starše na temo mediacije in mirnega/konstruktivnega reševanja konfliktov. S tem zasledujemo širjenje znanja o mirnem in konstruktivnem reševanju konfliktov med odrasle v lokalni skupnosti, predvsem med starše, obenem pa omogočamo večje povezovanje staršev s šolo. Tudi ta del pripomore k racionalizaciji šolskih sredstev, saj šola uporablja svoje delavce in učence pri izvedbi strokovnih delavnic/predavanj za starše.

Evalvacija programa

Šolski mediatorji naj izvedejo tudi evalvacijo programa, in sicer v obliki anonimnih anket ter spremljave izvedenih šolskih in vrstniških mediacij. Evalvacijo s pomočjo vprašalnika, ki je dodan v gradivu, je smiselno izvesti pred začetkom uvajanja mediacije in leto po uvajanju mediacije, s čimer lahko primerjamo spremembe, do katerih pride med uvajanjem programa mediacije in konstruktivnega reševanja konfliktov.

Zaključek

 Za vse slovenske šole, ki še nimajo uvedene mediacije, pa o tem razmišljajo, je danes bistveno lažje začeti, kot je to bilo šolam, ki mediacijo že imajo. Vse šole, ki so na začetku, lahko pridobijo dobre informacije o tem, kako so se dela lotile druge šole, in med njimi zaznavajo razlike. S tem pridobijo dovolj dobrih informacij, ki jim lahko dajo jasno sliko, kako lahko s čim bolj racionalnimi sredstvi pridobijo za lastne potrebe največ. Danes te izkušnje imamo in s povezovanjem omogočamo vsem šolam pridobivati uporabne informacije in podporo pri uvajanju programa na način, da pomeni ob uvedbi mediacije tudi celosten trening socialnih in komunikacijskih veščin.

Na mnenja o tem, ali je mediacija v posamezni šoli uspešna ali ne, pa je treba odgovoriti, da je mediacija ena izmed številnih metod in kot metoda je sama po sebi abstrakten pojem. Zato njena uspešnost ni odvisna od metode same, ampak od kakovostno usposobljenega kadra, ki ima dovolj znanja in informacij, kako lahko program v posamezni šoli izvaja. In da bi bil tovrsten kader pripravljen program izvajati dolgoročno, je treba razmišljati tudi o tem, kako lahko te strokovne delavce dodatno stimuliramo, saj so ne nazadnje notranji strokovni vir, ki privarčuje šoli marsikatero izvedbo predavanj za starše in strokovne delavce. Možnosti za tovrstno stimulacijo je kar nekaj in so trenutno odvisne predvsem od ravnateljeve prožnosti. V prihodnje pa bi bilo vredno razmišljati o mediaciji tudi kot o enem izmed izbirnih predmetov, s čimer bi zagotovili sredstva vsaj za enega strokovnega delavca šolskega mediatorja.

Obrazci, vzorci, preglednice

Obrazci, vzorci, preglednice

V kategoriji OBRAZCI, VZORCI, PREGLEDNICE/VARNOST IN ZDRAVJE/VARNOST UDELEŽENCEV IZOBRAŽEVANJ lahko najdete: 

{phocadownload view=category|id=22|target=s}