Ministrstvo za javno upravo je 27. 3. 2020 objavilo dokument Izplačilo plače in nadomestila plače v primeru odsotnosti javnih uslužbencev zaradi koronavirusa SARS-CoV-2, v katerem navajajo navodila in pojasnila, v katerih primerih je javni uslužbenec upravičen do plače oziroma do nadomestil plače v primeru odsotnosti z dela ter katere šifre po Uredbi o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 14/09, 23/09, 48/09, 113/09, 25/10, 67/10, 105/10, 45/12, 24/13, 51/13, 12/14, 24/14, 52/14, 59/14, 24/15, 3/16, 70/16, 14/17, 68/17, 6/19, 51/19, 59/19 in 78/19) se uporabijo v posameznem primeru.
Tako navajajo:
a) Delo na domu
V primeru, ko javni uslužbenec dela na domu, mu mora delodajalec izplačati plačo. Javnemu uslužbencu, ki dela na domu, pripada tudi regres za prehrano. Ne pripada pa mu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, saj mu le-ti v primeru dela na domu ne nastanejo.
b) Izolacija
V primeru izolacije, ki jo javnemu uslužbencu, ki zboli, odredi zdravnik, ima javni uslužbenec pravico do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), in sicer za prvih 90 dni v višini 90 % od osnove (prvi odstavek 29. člena in četrti odstavek 31. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K in 36/19: v nadaljevanju: ZZVZZ)). V tem primeru se pri izplačilu nadomestila plače uporabi šifra H012. V primerih izolacije nad 90 dni, ko znaša nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela v breme ZZZS 100 % osnove (prvi odstavek 29. člena in tretji odstavek 31. člena ZZVZZ), pa se uporabi šifra H013.
c) Drugi primeri bolezni, ko ne gre za izolacijo
V ostalih primerih bolezni, ko ne gre za izolacijo, imajo javni uslužbenci pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela zaradi zdravstvenih razlogov v breme delodajalca ali Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije po splošnih pravilih.
d) Začasna nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnega razloga
Če delodajalec začasno ne more zagotavljati dela, lahko z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma. V tem primeru ima pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove iz sedmega odstavka prejšnjega člena (138. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19: v nadaljevanju: ZDR-1)). Pri izplačilu nadomestila plače se uporabi šifra G088. 3 Nekatere kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev vsebujejo posebne določbe glede višine in osnove za določitev nadomestila plače za čas čakanja na delo (npr. 39. člen Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, 96. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, 80. člen Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji, 94. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije). V teh primerih se nadomestilo za čakanje na delo določi v skladu s kolektivno pogodbo, če je to za javnega uslužbenca ugodnejše. Enako pa se tudi v teh primerih uporabi šifra G088.
e) Odsotnost staršev, ki zaradi varstva otrok ostanejo doma
V tej zvezi je na spletni strani MDDSZ podano naslednje pojasnilo: https://www.gov.si/novice/2020-03-12-kaj-pripada-starsem-ki-zaradi-varstva-otrok-ostanejodoma/ V primeru višje sile je javni uslužbenec upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače (šesti odstavek 137. člena ZDR-1). V tem primeru se pri izplačilu nadomestila plače uporabi šifra G083.
f) Odsotnost z dela zaradi nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami
Tudi v teh primerih je skladno z mnenjem MDDSZ možno govoriti o nastanku višje sile. Javni uslužbenec je v primeru višje sile upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače (šesti odstavek 137. člena ZDR-1). Več o tem v 12. točki pojasnila: https://www.gov.si/novice/2020-03-20-posodobljenainformacija-pravice-in-obveznosti-iz-delovnega-razmerja-v-casu-posebnih-okoliscin-20-3-2020/ V primeru višje sile se pri izplačilu nadomestila plače uporabi šifra G083.
g) Odsotnost z dela z nadomestilom plače (izredni dopust)
V primerih, ko predpisi oziroma kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev, omogočajo javnemu uslužbencu odsotnost z dela s pravico do nadomestila plače zaradi naravnih nesreč (npr. 50. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, 40. člen Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v RS, 38. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije) se pri izplačilu nadomestila plače uporabi šifra B030 (izredni dopust).
Navedli so tudi, da je v postopku priprave interventni zakon, ki bo lahko nekatere primere odsotnosti javnih uslužbencev zaradi razglašene epidemije in nadomestil plače v tej zvezi uredil tudi drugače. O morebitnih spremembah bodo pristojne pravočasno obvestili.
