Faze v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi:

1. ugotovitev zakonsko določenega razloga,
2. pisna seznanitev z kršitvijo,
3. zagovor,
4. obvestilo sindikatu o nameravani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi
5. pisna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Ugotovitev zakonsko določenega razloga

Kadar obstajajo zakonsko določeni razlogi, ki kažejo, da so odnosi med strankama popolnoma skaljeni ter je ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov strank nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena nemogoče, lahko katera koli od pogodbenih strank poda izredno odpoved brez odpovednega roka.

Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi (111. člen ZDR-1):

• če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja,
• če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja,
• če je delavec kot kandidat v postopku izbire predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela,
• če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti,
• če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela,
• če delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,
• če se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo,
• če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja. Po novem ZDR-1 razlog za izredno odpoved ni več neuspešno opravljanje poskusnega dela, ampak je to razlog za redno odpoved, v primeru katere delavcu pripada 7. dnevni odpovedni rok.

Rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi: Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora pogodbena stranka podati najkasneje v 30 dneh (subjektivni rok) od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih (objektivni rok) od nastanka razloga. V primeru krivdnega razloga na strani delavca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pogodbena stranka lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v 60 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je mogoč kazenski pregon (23. odst. 89. člena ZDR-1).

Pomembno: Če delodajalec v nasprotju z 2. odstavkom 110. člena ZDR-1 izredno odpove pogodbo o zaposlitvi in ne upošteva rokov za izredno odpoved pogodbo o zaposlitvi, se z globo od 3.000 do 20.000 evrov kaznuje delodajalca – pravno osebo, odgovorno osebo delodajalca pa se kaznuje z globo od 450 do 2.000 evrov.

Pisna seznanitev z razlogi in omogočitev zagovora

Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Pisna seznanitev se lahko opravi tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

Posledice izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi

Za izredno odpoved s strani delodajalca je značilno, da taka odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni prenehanje delovnega razmerja brez pravice do odpravnine in gre za takšno prenehanje, pri katerem delavec ne more uveljavljati pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti.

V primeru, kadar izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi poda delavec zaradi razlogov na strani delodajalca, pa je delavec upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Za pravilno izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca je treba izvesti predhodni postopek: delavec mora predhodno pisno opomniti delodajalca na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvesti inšpektorja za delo, šele nato lahko v roku 8 dni izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.