Tabela: Razmejitev med pojmoma sistemizacija delovnih mest in kadrovskim načrtom

Kadrovske evidence

Za posamezna področja javnega sektorja se za potrebe kakovostnega upravljanja s kadrovskimi viri in spremljanja stanja na posameznem področju vzpostavijo kadrovske evidence.

ZJU določa, da mora vsaka oseba javnega prava voditi (torej tudi javni zavod):

• evidenco o dejanski zasedenosti delovnih mest,
• na področju javnega sektorja, kjer je vzpostavljen sistem nazivov, pa mora voditi tudi evidenco o strukturi javnih uslužbencev po nazivih (21. člen ZJU).

Ravnatelj pa mora poleg določb ZJU upoštevati tudi poseben predpis, ki ureja vrste in vsebino evidenc na področju dela in socialne varnosti, to je Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (v nadaljevanju ZEPDSV), ki je osnovni predpis na področju evidenc delodajalcev.

Evidence delodajalcev

Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti zahteva, da delodajalci vodijo naslednje evidence:

Evidence se vodi za namene uveljavljanja pravic iz sistema socialnega zavarovanja in socialnega varstva, za namen zagotavljanja statističnega spremljanja in za potrebe inšpekcijskega nadzora.

Zakon določa, da se evidenco o zaposlenih delavcih, evidenco o stroških dela in evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca začne voditi z dnem, ko sklene pogodbo o zaposlitvi, preneha pa z dnem, ko mu preneha pogodba o zaposlitvi. Dokumente s podatki o delavcu, za katerega se preneha voditi navedeno evidenco in izvirne listine, na podlagi katerih se vpisujejo podatki v posamezne evidence, se hrani kot listino trajne vrednosti.

Evidenca o zaposlenih delavcih

V evidenco o zaposlenih delavcih se za vsakega delavca, ki je v delovnem razmerju, vpišejo:

Evidenca o stroških dela

Evidenca o izrabi delovnega časa

Delodajalec mora dnevno vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca naslednje podatke:

• podatke o številu ur,
• skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa,
• opravljene ure v času nadurnega dela,
• neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila,
• neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov z oznako vrste nadomestila,
• neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestila plače,
• število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste statusa.

Evidenca o oblikah razreševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu

Evidenca o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu vsebuje naslednje podatke o stavkah:

Evidenca o oblikah razreševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu vsebuje naslednje podatke o arbitražah delovnih sporov:

Podrobnejši podatki, ki se vpisujejo v evidence o razreševanju kolektivnih delovnih sporov, so taksativno našteti v 20. členu ZEPDSV.

V sedmih dneh po koncu stavke ali arbitraže delovnega spora mora delodajalec, pri katerem je stavka ali arbitraža delovnega spora potekala, poslati podatke iz evidence o oblikah razreševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu Statističnemu uradu Republike Slovenije, ki zbira in obdeluje podatke o stavkah in arbitražah delovnih sporov na ravni države.

Evidence po ZVZD-1

Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti določa, da evidence s področja varnosti in zdravja pri delu vodijo delodajalci na podlagi ZVZD-1.³  

Obrazci, vzorci, preglednice

V kategoriji OBRAZCI, VZORCI, PREGLEDNICE/KADRI lahko najdete:

{phocadownload view=category|id=5|target=s}

3 Delodajalci so na podlagi ZVZD-1 dolžni voditi naslednje evidence oz. dokumentacijo, ki se nanaša na:

1. obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju;

2. obdobne preglede in preizkuse delovne opreme;

3. preglede in preizkuse osebne varovalne opreme;

4. opravljeno usposabljanje za varno delo in preizkuse usposobljenosti;

5. zdravstvene preglede delavcev;

6. nezgode pri delu, kolektivne nezgode, nevarne pojave, ugotovljene poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom ter njihove vzroke;

7. nevarne snovi, ki jih uporablja, če tako določajo posebni predpisi.