Vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja so se dogovorili glede plač, drugih stroškov dela in glede nekaterih sprememb na področju pravic javnih uslužbencev. Določene spremembe, predvsem glede redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, so začasne, zamik izplačila napredovanj v višji plačni razred in v višji naziv pa je trajna sprememba. Sklenjen je bil Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 80/18, hkrati pa so bili v istem uradnem listu objavljeni tudi stavkovni sporazumi in aneksi h kolektivnim pogodbam.

 

1. Stavkovni sporazumi:

 

1. Stavkovni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije,
2. Stavkovni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Sindikatom delavcev v zdravstveni negi Slovenije,
3. Stavkovni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Sindikatom zdravstva in socialnega varstva Slovenije,
4. Sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev med Vlado Republike Slovenije in sindikati, vključenimi v Koordinacijo stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja.

 

 

1. Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev:

 

1. Aneks št. 12 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS),
2. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji,
3. Aneks št. 4 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti – tarifni del,
4. Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi za dejavnost obvezne socialne varnosti – tarifni del,
5. Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi,
6. Aneks h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost,
7. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji,
8. Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji,
9. Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi Javnega gospodarskega zavoda Brdo Protokolarne storitve Republike Slovenije – tarifni del,
10. Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi za kmetijsko dejavnost – tarifni del,
11. Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi za gozdarsko dejavnost– tarifni del,
12. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije,
13. Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi za dejavnost okolja in prostora – tarifni del,
14. Aneks h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji.

 

Dogovor, stavkovni sporazumi in aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev veljajo od 7. decembra 2018 in so podlaga za spremembe sistemizacij delovnih mest, kjer je treba spremeniti plačne razrede pri posameznih delovnih mestih in nazivih, na podlagi spremenjenih sistemizacij pa je treba javnim uslužbencem izdati anekse h pogodbam o zaposlitvi, v katerih se jim določita višji plačni razred in postopno izplačilo. V primerih, ko so bila določena nova delovna mesta, pa je treba javnim uslužbencem izdati pogodbo o zaposlitvi.

Za področje vzgoje in izobraževanje je bil, kot že navedeno, sklenjen stavkovni sporazum, ki najprej vsebuje zavezo Vlade Republike Slovenije, da v letih 2018, 2019, 2020 in 2021 oziroma do dokončnega izplačila višjih plač v skladu s tem sporazumom ne bo brez soglasja s podpisniki sporazuma dodatno posegala v plače, druge prejemke, pravice in obveznosti iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so dogovorjene s tem sporazumom. Stavkovni sporazum določa, da se ravnanje vlade, ki bi posegalo v plače, druge prejemke, pravice in obveznosti javnih uslužbencev v navedenih letih šteje za kršitev tega sporazuma oziroma dogovora. V primeru stavke, ki je posledica kršitve tega dogovora, stavkajočim za čas stavke pripada nadomestilo v višini plače, ki bi jo prejeli, če bi delali.

 

Sporazum določa tudi, da bo o temeljnih vprašanjih s področja uslužbenske zakonodaje in sistema plač v javnem sektorju v primeru sprememb potrebno soglasje reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in vlade. Pri tem se vlada zavezuje doseči najvišjo možno stopnjo usklajenosti z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja in predlog zakonodaje poslati v zakonodajni postopek s priloženo izjavo o stopnji usklajenosti.

 

Plača javnega uslužbenca in nova delovna mesta

 

V nadaljevanju sporazum določa, da se:

 

1. delovna mesta in nazive na področju vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture v plačnih skupinah D, H in G uvrsti v plačne razrede, kot je določeno v Prilogi 1 sporazuma v aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti, ki uvrščajo delovna mesta in nazive v plačnih skupinah D, H in G v plačne razrede,
2. delovna mesta na področju vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, ki so uvrščena v plačno skupino J, v plačne razrede uvrsti na naslednji način:

 

• – delovna mesta, ki so uvrščena do vključno 26. plačnega razreda, se uvrsti za 1 plačni razred višje,
• – delovna mesta, ki so bila pred odpravo anomalij v letu 2017 uvrščena nad 26. plačnim razredom do vključno tarifnega razreda VII/1 in tarifnega razreda VII/2, se uvrsti za 2 plačna razreda višje in
• – delovna mesta, ki so uvrščena nad 26. plačnim razredom v VIII. in IX. tarifnem razredu, se uvrsti za 3 plačne razrede višje,

 

3. delovna mesta na področju vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, ki so uvrščena v plačno skupino J do vključno 26. plačnega razreda in ki v letu 2017 iz naslova odprave anomalij pri uvrstitvah delovnih mest in nazivov v javnem sektorju niso bila uvrščena v višji plačni razred, se uvrsti še za en plačni razred višje.

 

Posebnost sporazuma za področje vzgoje in izobraževanja, znanosti in kulture je tudi, da sta v Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94 in nadaljnje spremembe) določeni dve novi delovni mesti, in sicer:

 

• Učitelj razrednik,
• Vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja.

 

Glede izplačila višjih plač pa sporazum določa, da javni uslužbenci pridobijo pravico do izplačila višje plače postopno glede na uvrstitev delovnega mesta pred spremembo uvrstitve, in sicer na naslednji način:

 

• s 1. januarjem 2019 prvi plačni razred povišanja,
• s 1. novembrom 2019 drugi plačni razred povišanja in
• s 1. septembrom 2020 tretji plačni razred povišanja in drugi plačni razredi povišanj.

 

POMEMBNO:

 

Javni uslužbenci na delovnem mestu Učitelj razrednik’ pridobijo pravico do izplačila višje plače, ki je posledica novega delovnega mesta, s 1. septembrom. 2019.

 

Spremembe uvrstitev delovnih mest in nazivov v plačne razrede ter nova delovna mesta so določena v:

 

• aneksu h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji,
• aneksu h kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost in v
• aneksu h kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji.

 

Z realizacijo zavez iz sporazuma oziroma dogovora ne obstajajo več obveznosti iz IV. in VIII. točke Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 88/16), ki se nanašajo na anomalije.

 

Sporazum določa tudi, da se podaljša ali delno spremeni naslednje ukrepe:

 

Redna delovna uspešnost

 

Redne delovne uspešnosti se do vključno 30. junija 2020 ne izplačuje. Vlada in sindikati bodo v letu 2019 proučili določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in Kolektivne pogodbe za javni sektor, ki se nanašajo na ureditev redne delovne uspešnosti, in v soglasju skušali oblikovati kriterije, ki bi poenostavili postopek nagrajevanja delovne uspešnosti in omogočili, da so iz naslova delovne uspešnosti nagrajeni javni uslužbenci, ki dosegajo nadpovprečne delovne rezultate.

 

Določba, da se redne delovne uspešnosti v letu 2019 ne izplačuje, je vključena v Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (ZIPRS1819-A), Uradni list RS, št. 83/2018.

 

Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela

 

Delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela se do vključno 30. junija 2020 izplačuje, kot sledi:

 

• višina dela plače iz tega naslova lahko znaša največ 20 odstotkov osnovne plače javnega uslužbenca,
• če se izplačuje del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev posebnega projekta, lahko del plače iz tega naslova skupno znaša največ 30 odstotkov osnovne plače javnega uslužbenca,
• javnim uslužbencem, za katere velja Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju, se del plače iz tega naslova do 30. junija 2020 izplačuje v skladu z drugim odstavkom 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obseg dela za javne uslužbence (10 odstotkov osnovne plače),
• za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog lahko do 30. junija 2020 uporabniki proračuna porabijo največ 40 odstotkov sredstev iz prihrankov, določenih v 22. d členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

 

Tudi ta vsebina je urejena z zakonom, in sicer ZIPRS1819-A določa, kako se v letu 2019 izplačuje delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela.

 

Napredovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev

 

Glede napredovanja javnih uslužbencev in funkcionarjev v višji plačni razred, naziv oziroma višji naziv pa je prišlo do sistemske spremembe, in sicer od 1. januarja 2019 naprej javni uslužbenci in funkcionarji, ki napredujejo v višji plačni razred, v naziv oziroma v višji naziv, pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom 1. decembra leta, v katerem izpolnijo pogoje za napredovanje.

 

Javni uslužbenci in funkcionarji pa pridobijo pravico do plače s pridobitvijo naziva ali višjega naziva, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega se javnega uslužbenca premešča oziroma za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi.

 

Ker gre za trajni zamik izplačila in za sistemsko spremembo na področju napredovanja, je vsebina vključena v Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-V), Uradni list RS, št. 84/2018. Z navedeno vsebino glede zamika izplačila napredovanja v višji plačni razred in v višji naziv je dopolnjen 16. člen.

 

Upoštevaje navedeno spremembo bodo torej javni uslužbenci, ki bodo v letu 2019 napredovali v višji plačni razred ali v višji naziv, prejeli izplačilo tega napredovanja pri plači za mesec december 2019.

 

Poračun pri regresu za letni dopust za leto 2018

 

Sklenjen je bil tudi dogovor glede poračuna regresa za letni dopust tistim javnim uslužbencem, ki so v 2018 prejemali osnovno plačo, ki ustreza 17. ali nižjemu plačnemu razredu. Poračunati je bilo treba razliko med 1050 evri in že prejetim regresom za letni dopust za leto 2018, ki ga je bilo treba izplačati decembra 2018.

 

Karierni razvoj strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju

 

Vlada se je v stavkovnem sporazumu zavezala, da bo:

 

• v sodelovanju s predstavniki SVIZ prenovila karierni razvoj strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanju, predvsem napredovanja strokovnih delavcev v nazive, ob upoštevanju priporočil Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji iz leta 2011, in
• preučila možnost uvedbe strokovnih nazivov na delovnem mestu vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelj.

 

Pomembna določba stavkovnega sporazuma se nanaša tudi na plačilo pretekle stavke, in sicer je določeno, da se javnim uslužbencem v breme delodajalca za čas stavke izplača nadomestilo plače za dan 14. februar 2018 in 14. marec 2018 v višini, kot da bi delali.

Za področje vzgoje in izobraževanja veljajo tudi sklenjen dogovor o plačah in posledično tudi Aneks h Kolektivni pogodbi za javni sektor, ki ureja dodatke, ter aneksi, ki urejajo jubilejno nagrado in odpravnino ob upokojitvi.

 

Dodatki

 

Glede dodatkov, uveljavljenih z aneksom h KPJS, je treba upoštevati naslednje spremembe:

 

38. a) Dodatek za izpostavljenost pri delu s citostatiki (prvi odstavek 38. člena KPJS)

 

Pogoji za pridobitev pravice do navedenega dodatka so se spremenili, tako da sedaj pripadajo dodatki javnemu uslužbencu, ki občasno opravlja delo s citostatiki in kontaminiranimi odpadki, v naslednjih primerih:

 

• za pripravo ali aplikacijo citostatikov ali za nego 1,04 evra za vsako začeto uro dela v teh pogojih,
• za delo z bolniki, ki imajo aplicirane diagnostične doze izotopov 1,04 evra za vsako začeto uro dela v teh pogojih,
• za sodelovanje pri diagnostičnih RTG-postopkih 1,04 evra za vsako začeto uro dela v teh pogojih,
• za delo s kontaminiranimi odpadki 0,51 evra za vsako začeto uro dela v teh pogojih.

 

11. b) Dodatek za delo z osebami z demenco (11. točka 39. člena KPJS)

 

Črta se vstopni pogoj preseganja 23 odstotkov delovnega časa javnega uslužbenca za pridobitev pravice do dodatka.

 

41. c) Dodatek za delo v deljenem delovnem času (41. člen KPJS)

 

Dodatek se je povišal na 15 odstotkov urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca, če prekinitev delovnega časa traja dve uri ali več, pri čemer se dodatek obračuna za vse opravljene ure v deljenem delovnem času, ne le za opravljene ure po prekinitvi.

 

42. d) Dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času (drugi odstavek 42. člena KPJS):

 

Dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času pripada javnemu uslužbencu za šesti in sedmi dan ter tudi za vsak nadaljnji zaporedni delovni dan.

 

POMEMBNO:

 

Vse spremembe pogojev in višine dodatkov, navedenih v točkah od 1. do vključno 4., se uporablja z dnem uveljavitve aneksov h kolektivnim pogodbam, torej z 8. decembrom 2018.

 

1. e) Dodatki za delo v delovnem času, ki je manj ugoden

 

Javnim uslužbencem od 1. septembra 2019 pripada višje plačilo za delo v manj ugodnem delovnem času, in sicer tako da:

 

• dodatek za delo ponoči znaša 40 odstotkov (prvi odstavek 43. člena KPJS),
• dodatek za delo v nedeljo 90 odstotkov (prvi odstavek 44. člena KPJS) in
• dodatek za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, 120 odstotkov (drugi odstavek 44. člena KPJS).

 

POMEMBNO:

Višji dodatki za delo v delovnem času, ki je manj ugoden, veljajo od 1. septembra 2019.

1. f) Dodatek za razredništvo

S 1. septembrom 2019 se zaradi uvedbe novih delovnih mest »Učitelj razrednik« z Aneksom h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, črtata dodatka za ure razredništva, kot sta določena v 6. in 7. točki 39. člena KPJS.

Jubilejna nagrada za 40 let delovne dobe

Javnim uslužbencem z dnem uveljavitve aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev oziroma z dnem uveljavitve aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti pripada jubilejna nagrada za 40 let delovne dobe v javnem sektorju v višini, kot je določena za 30 let delovne dobe, in sicer 577,51 evra. Jubilejna nagrada za 40 let delovne dobe je za področje vzgoje in izobraževanja urejena v Aneksu h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 80/18.

V zvezi z jubilejno nagrado za 40 let delovne dobe je treba upoštevati še, da je Komisija za razlago Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti sprejela razlago, v kateri je opredelila delodajalce v javnem sektorju. Ta razlaga je sedaj vključena v Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 80/18), v drugih aneksih pa tega besedila ni, vendar ga lahko uporabljajo vsi delodajalci javnega sektorja, saj je pravica do jubilejne nagrade določena za vse v enakem besedilu.

V zvezi z navedenim aneksom, ki ureja pravico do jubilejne nagrade za 10, 20, 30 in 40 let delovne dobe, je treba posebej opozoriti, da 3. člen Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 46/13, ostaja v veljavi, kar pomeni, da članu reprezentativnega sindikata, podpisnika aneksov iz Uradnega lista RS, št. 46/13, pripada za 20 odstotkov višja jubilejna nagrada. Zahtevo za izplačilo jubilejne nagrade vloži sindikat na predlog člana.

Odpravnina ob upokojitvi

Javnim uslužbencem z dnem uveljavitve aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev oziroma z dnem uveljavitve aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti pripada ob upokojitvi odpravnina v višini treh povprečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji oziroma v višini treh zadnjih njegovih plač, če je to zanj ugodneje. Taka višina odpravnine pripada javnemu uslužbencu ne glede na to, kdaj se upokoji, ali takoj, ko izpolni pogoje, ali kasneje.

Odpravnina ob upokojitvi dobe je za področje vzgoje in izobraževanja urejena v Aneksu h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 80/18.

V zvezi z odpravnino ob upokojitvi oziroma v zvezi z upokojitvijo na sploh pa je treba povedati, da posebnih ukrepov, kot so veljali po ZUJF, ZUPPJS16 in ZUPPJS17, v javnem sektorju ni več, v letu 2019 bodo za starostno upokojitev tako ženske kot moški morali izpolnjevati dva pogoja, in sicer:

 

• 60 let starosti in
• 40 let pokojninske dobe brez dokupa.

 

Skladno z ZPIZ-2 se bodo tako moški kot ženske lahko upokojili tudi s 65 leti starosti in najmanj 15 leti zavarovalne dobe, ženske pa tudi s starostjo 64 let in šest mesecev ter najmanj 20 let pokojninske dobe.

 

Zahtevana starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine se lahko tudi zniža, in sicer v primerih, če je zavarovanec skrbel za otroka, služil obvezni vojaški rok oziroma vstopil v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 18. letom starosti.