Delodajalec mora na zahtevo inšpekcije za delo posredovati podatke o nočnem delu delavcev, zlasti o številu delavcev, ki delajo ponoči več kot tretjino delovnega časa, o številu delavcev, ki delajo ponoči na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare, o številu delavcev, ki delajo ponoči ločeno po spolu, ter o časovni opredelitvi nočne izmene.¹

Delodajalec mora nočnim delavcem zagotoviti (151. člen ZDR-1):

• daljši dopust,
• ustrezno prehrano med delom,
• strokovno vodstvo delovnega oziroma proizvodnega procesa, 

Delavec ene izmene sme delati ponoči najdlje en teden, daljše časovno obdobje pa le, če s takim delom izrecno pisno soglaša,

Delodajalec ne sme razporediti na nočno delo delavca, ki nima urejenega prevoza na delo in z dela.

Omejitve dela ponoči: Delovni čas nočnega delavca ne sme v obdobju štirih mesecev trajati povprečno več kot osem ur na dan. Delovni čas nočnega delavca, ki dela na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare, ne sme trajati več kot osem ur na dan (152. člen ZDR-1).

Posvetovanje s sindikatom: Delodajalec se mora pred uvedbo nočnega dela posvetovati s sindikati pri delodajalcu o določitvi časa, ki se šteje kot čas nočnega dela, o oblikah organiziranosti nočnega dela, o ukrepih varnosti in zdravja pri delu ter socialnih ukrepih (153. člen ZDR-1).

Pomembno: Če delodajalec inšpekciji za delo ne posreduje podatkov o nočnem delu delavcev, ne zagotavlja posebnega varstva delavcev pri delu ponoči ali ne upošteva časovnih omejitev dela ponoči ali se pred uvedbo nočnega dela ne posvetuje s sindikatom, se z globo od 1.500 do 4.000 evrov kaznuje delodajalca – pravno osebo, odgovorno osebo delodajalca pa z globo od 150 do 1.000 evrov.