Odškodninska odgovornost delavca

Delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti. Kadar škodo povzroči več delavcev, je vsak izmed njih odgovoren za tisti del škode, ki ga je povzročil. Če pa za vsakega delavca ni mogoče ugotoviti, kolikšen del škode je povzročil, so vsi delavci enako odgovorni in povrnejo škodo v enakih delih.

Posebnost velja, če več delavcev povzroči škodo z naklepnim kaznivim dejanjem, takrat so za škodo solidarno odgovorni.

ZDR-1 pa vsebuje še posebno določbo glede zmanjšanja odškodnine ali oprostitev plačila odškodnine. Sodišče lahko odloči, da se odškodnina zmanjša ali se delavca lahko oprosti njenega plačila, če je zmanjšanje ali oprostitev plačila primerna glede na njegovo prizadevanje za odpravo škode, odnos do dela ali njegovo gmotno stanje.

V 74. členu Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji je posebej določeno, da o odškodninski odgovornosti delavca odloča ravnatelj.

Odškodninska odgovornost delodajalca

ZDR-1 je določil odškodninsko odgovornost delodajalca, ki je delavcu odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava, če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom (179. člen ZDR-1). Posebej je poudarjeno, da je kršenje pravic iz delovnega razmerja pravno priznana škoda, za katero je lahko delodajalec odškodninsko odgovoren.

Zakon dopušča pavšalno odškodnino, kadar bi ugotavljanje višine dejanske škode povzročilo nesorazmerne stroške. Dogovor o pavšalni odškodnini temelji na predpostavki, da so stranke želele vnaprej razrešiti vprašanje plačila škode za določena škodna dejanja, in ni mogoč v primerih kršitve prepovedi diskriminacije ter v primeru nezagotavljanja varstva pred spolnim ali drugim nadlegovanjem ter trpinčenjem na delovnem mestu. Zneske pavšalne odškodnine za takšne primere se določi s kolektivno pogodbo.

ZDR-1 je podrobneje uredil tudi odškodninsko odgovornost v primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu. V tem primeru je delodajalec kandidatu oziroma delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. Kot nepremoženjska škoda, ki je nastala kandidatu ali delavcu, se štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine zaradi neenake obravnave delavca oziroma diskriminatornega ravnanja delodajalca ali zaradi nezagotavljanja varstva pred spolnim ali drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom ZDR-1, ki ga je utrpel kandidat ali delavec. Pri odmeri višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo se mora upoštevati, da je ta učinkovita in sorazmerna s škodo, ki jo je utrpel kandidat oziroma delavec in da odvrača delodajalca od ponovnih kršitev.

Pomembna novost ZDR-1 je, da omenjeni odškodnini določa tudi kaznovalno naravo, saj naj bi omenjena odškodnina tudi preventivno kaznovalno vplivala na delodajalce in jih odvračala od ponovnih kršitev.

Odškodnina za nezakonite odločbe

V 75. členu Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji je določeno, da delavcu pripada pavšalna odškodnina, ki znaša pet izplačanih povprečnih plač v zavodu, kadar je s pravnomočno odločbo sodišča ugotovljeno:

• da je delavec nezakonito uvrščen med presežke delavcev oziroma da so bile pri določanju presežkov storjene bistvene kršitve postopka in bistveno kršene pravice delavcev,
• da je delavcu prenehalo delovno razmerje na nezakonit način.

Za izračun odškodnine se upošteva povprečje zadnjih treh mesecev pred pravnomočnostjo odločbe sodišča.