Zaradi izbruha novega koronavirusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19, se v luči preprečevanja njegovega hitrega širjenja in sprejemanja strogih ukrepov za njegovo zajezitev vedno več delodajalcev odloča za organiziranje oz. odrejanje dela od doma v skladu z s tem povezanimi predpisi ter navodili pristojnih organov, da naj tisti, ki lahko delajo od doma, to tudi storijo. S prilagajanjem novim ukrepom in priporočenemu načinu dela namreč lahko pomembno prispevamo k omilitvi gospodarskih posledic, hkrati pa naredimo veliko za celotno družbo.
Zaradi utemeljene domneve, da naj tej točki že velika večina delavcev, ki jim je to omogočeno, svoje delo po tem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo in se situacija iz dneva v dan poslabšuje tudi v Sloveniji, opravlja od doma, se predmetni prispevek osredotoča na ustrezno organizacijo dela od doma ter na učinkovito spremljanje dela od doma s strani delodajalca.
Za tiste delodajalce, ki opravljanja dela od doma z delavci nimajo dogovorjenega v pogodbah o zaposlitvi ter v skladu s splošnim institutom dela na domu, kot ga pozna Zakon o delovnih razmerjih,[1] v nadaljevanju predstavljamo možnost enostranske spremembe kraja opravljanja dela, ki jo nudi 169. člen ZDR-1.
Skladno z določbo 169. člena ZDR-1 je namreč delodajalcu omogočeno poenostavljeno in povsem enostransko odrejanje opravljanja dela na drugem kraju (npr. delo od doma) zaradi izjemnih okoliščin, pri čemer morata biti za uporabo tega instituta izpolnjena naslednja pogoja:
- naravna ali druga nesreča oziroma izjemne okoliščine in
- ogroženost življenja in zdravja ljudi ali premoženja delodajalca.
Uradno razglašena pandemija zaradi bolezni COVID-19 zagotovo predstavlja izjemno okoliščino, zaradi katere je ogroženo tako življenje in zdravje ljudi kot tudi premoženje delodajalca. Na tej točki opozarjamo, da je možnost enostranskega odrejanja dela na domu v skladu z obravnavanim členom nujno začasna, in sicer le dokler trajajo take okoliščine.
Enako kot pri splošnem institutu dela na domu tudi v tem primeru ostaja obveznost delodajalca, da delavcem zagotavlja varne in zdrave razmere za delo. Nadalje se lahko opravljanje dela na domu odredi zgolj na primernih delovnih mestih. Delodajalec z namenom odreditve začasnega opravljanja dela na spremenjenem kraju opravljanja dela po 169. členu ZDR-1 delavcu vroči pisno odredbo, katere vsebina naj zajema tudi pojasnila o pravilih dela na domu in morebitno prilogo z dodatnimi navodili za varno in učinkovito opravljanje dela na domu.
V odredbo je smiselno vključiti zlasti:
Tako kot v primeru splošnega instituta pa se tudi v primeru instituta 169. člena ZDR-1 priporoča, da delodajalec o organiziranem delu na domu zaradi izjemnih okoliščin obvesti Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Obvestilo Inšpektoratu Republike Slovenije za delo mora vsebovati poimenski seznam delavcev, ki bodo delali na spremenjenem kraju (npr. od doma), navedbo delovnih mest, na katerih so taki delavci zaposleni, opis dela, ki ga bodo opravljali na domu (predvsem poudarek, da gre za npr. pisarniško delo, delo na računalniku), obdobje, v katerem bodo delavci opravljali delo na domu, in kje točno bodo delo opravljali (priporočamo, da se zaposlenim odredi delo na domu, tj. na naslovu prebivališča, s katerim je seznanjen delodajalec).
Če bo delodajalec v pisni odredbi natančno opredelil obveznost delavca za čas dela na domu glede dosegljivosti delavca, glede delovnega časa ter ne nazadnje tudi glede načina poročanja o opravljenem delu doma, delodajalcu sodobna tehnologija vključno z vsemi aplikacijami, ki so v ta namen na voljo, nudijo vrsto rešitev za učinkovit nadzor delodajalca nad delavci, kljub temu, da se morda na prvi pogled zdi, da ima delodajalec zmanjšan nadzor nad svojimi delavci.
Za delodajalca je zelo pomembno vprašanje, kako beležiti delovni čas oz. delo, ki ga delavci opravijo od doma. Primeroma izpostavljamo možnost spremljanja dela delavca s strani delodajalca na način, da delavec ob koncu dela doma, delodajalcu na elektronski naslov pošlje poročilo o delu, v katerem navede in kratko opiše vse delovne naloge oz. obveznosti, ki jih je ta dan opravil. Zelo pogosta rešitev v praksi pa je prijava in odjava preko raznih aplikacij in nato aktivacija programov, v katerih se delavcem dodeljuje naloge in cilje, ki jih morajo delavci predvidoma doseči v delovnem času. Slednje je enostavno izvedljivo tudi preko elektronske pošte. V zvezi z nadzorom delavca, da slednji doma tudi dejansko opravlja delovne naloge in ne morebiti drugih obveznosti, končno izpostavljamo še možnost delodajalca, da se z delavcem (ali več delavci hkrati) dogovori za sestanek preko videokonference, ki je nenazadnje lahko tudi nenapovedana, vendar jo delodajalec izvede v času, ko bi moral biti delavec praviloma dosegljiv in doma.
[1] Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, v nadaljevanju: ZDR-1.
