Plačana odsotnost zaradi  neodložljivega opravka

Kolektivne pogodbe dejavnosti v javnem sektorju med ostalimi odsotnostmi določajo tudi pravico zaposlenega do plačane odsotnosti zaradi neodložljivega opravka.

Pregled nekaterih kolektivnih pogodb in zakona ter členov, ki določajo pravico do plačane odsotnosti zaradi neodložljivega opravka:

V zvezi s tem je treba opozoriti, da kolektivne pogodbe določajo, da odsotnosti, ki jih določajo navedeni členi, praviloma ni možno zavrniti. Prav tako pa je treba upoštevati, da ne ZDDO in ne kolektivne pogodbe ne določajo izrecno, kaj se šteje kot neodložljiv opravek. V zvezi s tem je  Odbor za razlago Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva sprejel razlago, da je spremstvo prvošolca na prvi šolski dan možno šteti kot drug neodložljiv opravek in zato zaposlenemu priznati plačano odsotnost z dela, vendar pa ta razlaga ni bila objavljena v Uradnem listu, ampak samo v glasilu sindikata.

K enotni uporabi navedenih določb zakona in kolektivnih pogodb v javnem sektorju in k enotnemu pojmovanju besedila »drug neodložljiv opravek« bo pripomogla sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zvezi s to temo.

Bistveni poudarki iz sodbe VSRS VII Ips 35/2018 so naslednji:

Jedro: Razlaga Odbora za kolektivno pogodbo bi morala biti objavljena na enak način kot kolektivna pogodba (ter njene dopolnitve in spremembe), to je v Uradnem listu RS. Ker ni bila, ni formalno zavezujoča za uporabnike kolektivne pogodbe

Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva v zadnji alineji prvega odstavka 38. člena delavcu daje pravico do enega dne plačane odsotnosti z dela zaradi drugih neodložljivih opravkov. Neodložljiv opravek predstavlja dogodek, ki ga ni mogoče odložiti na kasnejši čas. Gre za izredne dogodke, ki po naravi stvari zahtevajo prisotnost posameznika in ki se jih ne da odložiti. Spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan je takšen opravek. Gre za enkraten, neodložljiv dogodek, pri katerem se od staršev družbeno pričakuje, da ta dan v šoli preživijo s svojim prvošolcem. Toženka je zato neutemeljeno zavrnila tožnikovo zahtevo po dodatnem dnevu plačane odsotnosti z dela za 1. 9. 2016, ko je spremljal svojega prvošolca v šolo na prvi šolski dan.

Obrazložitev: Vrhovno sodišče je namreč s sklepom VIII DoR 88/2017-7 z dne 22. 11. 2017 ugodilo predlogu za revizijo, saj je višje sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek za priznanje plačane odsotnosti za spremstvo otroka na prvi šolski dan, in revizijo dopustilo glede vprašanj:

• ali je za stranke kolektivne pogodbe obvezujoča razlaga kolektivne pogodbe, ki ni objavljena v Uradnem listu RS, ampak le v glasilih sindikata in združenja delodajalcev,
• ali se spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan šteje za »drug, neodložljiv opravek« v smislu 38. člena KPDZSVS,
• ali bi moralo sodišče ne glede na veljavnost in obstoj razlage kolektivne pogodbe odločiti o zakonitosti ravnanja tožene stranke, ko je tožniku odrekla pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače v skladu s kolektivno pogodbo zaradi spremstva prvošolca v šolo na prvi šolski dan.

Revizija je bila utemeljena, iz sodbe pa med ostalim izhaja tudi naslednje:

Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije – KPDZSVS je kolektivna pogodba, sklenjena za območje države, saj so jo dolžni uporabljati vsi zavodi in delodajalci v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva na območju države (prvi odstavek 2. člena KPDZSVS). V zvezi z objavo kolektivnih pogodb, sklenjenih za območje države, Zakon o kolektivnih pogodbah (Uradni list  RS, št. 43/06 in naslednji, v nadaljevanju ZKolP) v 28. členu določa, da morata stranki takšno kolektivno pogodbo objaviti v Uradnem listu RS  Kolektivna pogodba začne veljati v določenem roku po (pravilni) objavi (drugi odstavek 9. člena ZKolP). Enako izhaja iz 3. člena KPDZSVS. Glede objave razlage Odbora za razlago KPDZSVS ne določa ničesar.

Uporabniki kolektivne pogodbe morajo biti z razlagami kolektivne pogodbe ustrezno seznanjeni, enako kot to velja za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe, zato je zanje treba zagotoviti ustrezno objavo. Stranki se s kolektivno pogodbo nista dogovorili za poseben način objave razlag Odbora za razlago kolektivne pogodbe, zato je pravilna presoja pritožbenega sodišča, da objava v glasilu sindikata ni ustrezna objava. Razlaga Odbora za razlago kolektivne pogodbe bi morala biti objavljena na enak način kot kolektivna pogodba (ter njene dopolnitve in spremembe), to je v Uradnem listu RS.  Ker ni bila, ni formalno zavezujoča za uporabnike kolektivne pogodbe (odgovor na prvo vprašanje, zastavljeno v predlogu za dopustitev revizije).

To pa še ne pomeni, da tožnik ni upravičen do plačane odsotnosti z dela zaradi spremstva prvošolca na prvi šolski dan. KPDZSVS v zadnji alineji prvega odstavka 38. člena delavcu daje pravico do enega dne plačane odsotnosti z dela zaradi drugih neodložljivih opravkov. Nepravilno je stališče sodišča druge stopnje, da tožnik te pravice nima, ker je toženka ni uredila v svojem internem aktu in da ne gre za določilo, ki bi ga morali stranki obvezno upoštevati. Delodajalec je dolžan upoštevati vsa določila kolektivne pogodbe, ki ga zavezuje, tudi 38. člen KPDZSVS. Dejstvo, da gre za ohlapen pojem (drug neodložljiv opravek) in da toženka v internem aktu ni podrobneje pojasnila, kaj sama šteje za takšen opravek, ne pomeni, da tožnik ni upravičen do dodatnega dne plačane odsotnosti z dela na tej podlagi. Drug neodložljiv opravek je pravni standard, katerega vsebino mora napolniti sodišče.

Neodložljiv opravek predstavlja dogodek, ki ga ni mogoče odložiti na kasnejši čas. Gre za izredne dogodke, ki po naravi stvari zahtevajo prisotnost posameznika in ki se jih ne da odložiti. Spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan je takšen opravek. Gre za enkraten, neodložljiv dogodek, pri katerem se od staršev družbeno pričakuje, da ta dan v šoli preživijo s svojim prvošolcem. Neutemeljeno je stališče toženke, da mora biti dogodek nenaden oz. nepredvidljiv, takšen, na katerega se delavec ne more vnaprej pripraviti, saj iz besedila kolektivne pogodbe kaj takega ne izhaja. Prav tako je neutemeljeno stališče toženke, da bi takšna razlaga spremenila določbo kolektivne pogodbe oz. širila njen domet preko prvotno dogovorjenega med strankama. Ne gre za spremembo kolektivne pogodbe, temveč zgolj za napolnitev pojma »drug neodložljiv opravek«. Glede na navedeno je toženka neutemeljeno zavrnila tožnikovo zahtevo po dodatnem dnevu plačane odsotnosti z dela za 1. 9. 2016, ko je spremljal svojega prvošolca v šolo na prvi šolski dan (odgovor na drugo in tretje vprašanje, zastavljeno v predlogu za dopustitev revizije).

Povzetek: Glede na obrazložitev Vrhovnega sodišča, ki je v navedeni sodbi opredelilo neodložljiv opravek in povedalo, da je kot tak opravek treba šteti tudi spremstvo otroka prvošolca na prvi šolski dan, pri delodajalcih javnega sektorja ne bi smelo več biti dileme, kako obravnavati vloge zaposlenih za odobritev plačane odsotnosti.

Tudi Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti vsebuje pravico do odsotnosti z  nadomestilom plače za drug neodložljiv opravek, prav tako vsebuje enako besedilo Zakon o delavcih v državnih organih za zaposlene v državnih organih in občinskih upravah. Upoštevaje dejstvo, da je Vrhovno sodišče obrazložilo pojem »drug neodložljiv opravek«, je to treba upoštevati pri odločanju o pravicah javnih uslužbencev.