Dodatno pokojninsko zavarovanje pomeni dodatno varčevanje za starost, saj višina pokojnine upada oziroma po izvedenih reformah se njen delež od povprečne neto plače znižuje. Tudi zato je bila pomembna odločitev, da se je uskladitev plač v letu 2003 trajno preoblikovala v premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, čeprav so bili razlogi tudi drugi.

V zvezi s tem je namreč treba povedati dvoje, in sicer:

• da je ta odločitev v letu 2003 bistveno pripomogla k umiritvi inflacije in s tem k izpolnjevanju kriterijev za prevzem evra,
• ne glede na to pa je pomembna tudi za javne uslužbence, saj pomeni namensko varčevanje za dodatno pokojnino in to kljub dejstvu, da so premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v zadnjih letih tudi predmet varčevalnih ukrepov in so bile znižane na minimum.

Za realizacijo sprejete odločitve glede dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence sta bila uvelajvljena dva akta, in sicer:

• sprejet je bil Zakonu o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list RS, št.126/03in 32/15),
• nato pa je bila še sklenjena Kolektivna pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 11/04, 34/04 – popr., 43/06– ZKolP, 66/07, 103/09, 11/12 in 18/16).

V zvezi z dodatnim pokojninskim zavarovanjem je treba omeniti tudi določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD in 102/15), ki se smiselno uporablja tudi za zaprte vzajemne pokojninske sklade, ustanovljene po Zakonu o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence. ZPIZ-2 v posebnem poglavju ureja to zavarovanje in med drugim določa:

• dodatno zavarovanje pomeni zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih varčevalcev in zavarovancev, vključenih v to obliko zavarovanja z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih s pokojninskim načrtom ali z ZPIZ-2, zagotovi pravica do dodatne pokojnine,
• v dodatno zavarovanje po tem zakonu se lahko vključi le zavarovanec ali uživalec pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja,
• kolektivno dodatno zavarovanje je zavarovanje, v katerega se vključijo posamezniki preko svojega delodajalca, ki delno ali v celoti financira pokojninski načrt v breme lastnih sredstev,
• individualno dodatno zavarovanje je zavarovanje, v katerega se lahko vključi samostojno vsak posameznik, ki v celoti z lastnimi sredstvi financira vplačila premije.

Skladno z ZPIZ-2 član dodatnega zavarovanja pridobi pravico do dodatne pokojnine, ko je uveljavil pravico do predčasne ali starostne pokojnine v skladu z ZPIZ-2.

Pokojninski načrt

Dodatno zavarovanje se vzpostavi na podlagi odobrenega pokojninskega načrta, ki predstavlja splošne pogoje zavarovanja in zagotavlja dodatno zavarovanje z namenom pridobitve pravice do dodatne pokojnine.

Pokojninski načrt za svoje zaposlene oblikuje delodajalec, in sicer tako, da se s pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta, ki jo ureja 234. člena ZPIZ-2, ali v okviru kolektivne pogodbe zaveže, da bo oblikoval in financiral pokojninski načrt tako, da bo vplačeval premijo za svoje zaposlene, ki so se vključili v kolektivno dodatno zavarovanje. V ta pokojninski načrt  se pod enakimi pogoji in po svoji izbiri vključijo vsi zaposleni pri delodajalcu.

Vplačila v kolektivno zavarovanje

Vplačilo kolektivnega zavarovanja je denarni znesek, ki ga za  člana plačuje delodajalec, pri katerem je član zaposlen. Upravljavec vodi osebne račune članov pokojninskega sklada, ki vsebujejo podatke o posameznih vplačilih, skupni vrednosti privarčevanih sredstev ter v primeru pokojninskega sklada z zajamčeno donosnostjo na čisto vplačilo, tudi podatek o zajamčeni vrednosti sredstev člana.

Znesek vplačil kolektivnega zavarovanja, ki ga za posameznega člana v posameznem koledarskem letu plača delodajalec, ne sme biti nižji od 240 evrov. Zaradi te določbe je v javnem sektorju vsako leto v interventnem zakonu (za leto 2017 v ZUPPJS17) tudi določba, da lahko znesek premij za dodatno kolektivno zavarovanje ne glede na določbe ZPIZ-2 znaša tudi manj kot 240 evrov.

Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje javnih uslužbencev

Kot že navedeno, je bilo kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje javnih uslužbencev  uvedeno na podlagi dogovora med reprezentativnimi sindikati javnega sektorja in vlado, in sicer na podlagi posebnega zakona (ZKDPZJU), ki je bil v letu 2015 spremenjen in dopolnjen, predvsem zaradi uskladitve  z ZPIZ-2.

ZKDPZJU ureja podlage za uvedbo kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, zaposlene v osebah javnega prava, za katere velja Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji – KPND (Uradni list RS, št. 18/91, 34/93, 3/98, 39/99, 99/01 in 73/03). To pomeni, da kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje velja za javne uslužbence v javnem sektorju, kot ga določata ZJU in ZSPJS, vključeni pa so tudi zaposleni, ki morebiti niso zajeti s KPND, pa sredstva za njihovo plačo zagotavlja Republika Slovenija oziroma občina. Glede kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja veljajo tudi določbe o dodatnem prostovoljnem pokojninskem zavarovanju, ki ga ureja ZPIZ-2, razen če ZKDPZJU ne določa drugače.

ZKDPZJU ureja tudi delodajalca in določa, da pravice in obveznosti delodajalca, določene v ZPIZ-2 in v ZKDPZJU, uresničujejo:

• Republika Slovenija kot ustanoviteljica zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada oziroma zaprtih vzajemnih pokojninskih skladov,
• Republika Slovenija oziroma občine za osebe javnega prava, ki jim zagotavljajo sredstva za plače iz javnih virov, z zagotavljanjem sredstev za premije javnim uslužbencem, za katere zagotavljajo sredstva za plače,
• osebe javnega prava, za katere velja ZKDPZJU, z zagotavljanjem sredstev za premije tistim javnim uslužbencem, za katere sredstva niso zagotovljena v skladu s prejšnjo alinejo,
• osebe javnega prava, za katere velja ZKDPZJU, vendar zanje sredstva za plače niso zagotovljena v skladu z drugo alinejo, z zagotavljanjem sredstev za premije vsem javnim uslužbencem.

V imenu Republike Slovenije kot delodajalke je Vlada Republike Slovenije v skladu z ZKDPZJU ustanovila en zaprt vzajemni pokojninski sklad (ZVPS), ki se skladno z ZPIZ-2  lahko preoblikuje v podsklad krovnega pokojninskega sklada, ki bo izvajal naložbeno politiko življenjskega cikla. Prav tako je v imenu Republike Slovenije kot delodajalke Vlada Republike Slovenije sprejela pravila vzajemnega pokojninskega sklada, katerih sestavni del je tudi pokojninski načrt kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih  uslužbencev, oblikovan v skladu s kolektivno pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta.  Ta pokojninski načrt je bil vpisan v poseben register v skladu z ZPIZ-2. Dovoljenje za oblikovanje zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada je izdala Agencija za trg vrednostnih papirjev, kot to določa ZPIZ-2.

Javnim uslužbencem se mesečno obračunavajo in vplačujejo skupne premije kolektivnega dodatnega zavarovanja glede na leta dopolnjene delovne dobe, v zneskih, določenimi v skladu z Aneksom h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 88/16). V zvezi s tem je treba opozoriti, da so višine s tem aneksom določene za leto 2017, od 1. januarja 2018 dalje pa se uveljavijo višine premij po premijskih razredih, kot so določene v Sklepu o uskladitvi minimalne premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 1/13), ob upoštevanju uskladitve minimalne premije v višini iz tega sklepa s 1. januarjem 2014, 1. januarjem 2015, 1. januarjem 2016, 1. januarjem 2017 in 1. januarjem 2018. To pomeni, da bi od 1.januarja 2018 premije morale biti bistveno višje.

Glede premij, kot so določene v aneksu h KPND, je treba pojasniti naslednje:

• skupna premija: minimalna premija + dodatna premija,
• minimalna premija je enotno določena za vse javne uslužbence,
• dodatna premija je odvisna od premijskega razreda, ki je določen glede na delovno dobo člana na 1.8.2003,
• od ustanovitve Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence dalje sta se minimalna in dodatna premija sicer usklajevali, vendar sta bili v zadnjih letih predmet varčevalnih ukrepov, zato sta trenutno tako nizki,
• vsaka nova zaposlitev pomeni minimalno premijo.

Premije obračunava in vplačuje oseba javnega prava, pri kateri je javni uslužbenec zaposlen, torej delodajalec, obračunavajo in vplačujejo pa se mesečno hkrati z izplačilom plač. To pomeni, da vsa administrativna opravila v zvezi z nakazovanjem premij prevzema delodajalec. Plačilo premije na osebni račun javnega uslužbenca izkaže delodajalec na plačilnem listu javnega uslužbenca.

V zvezi z kolektivnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem je treba poudariti še, da se znesek premije, ki jo v skladu s prvim odstavkom 8. člena ZKDPZJU za račun javnega uslužbenca plačuje delodajalec, ne glede na določbe zakona o dohodnini in zakona o prispevkih za socialno varnost, javnemu uslužbencu ne všteva v osnovo za dohodnino in v osnovo za prispevke za socialno varnost zavarovanca v letu, v katerem je bila premija plačana. Javni uslužbenci so poleg navedene davčne olajšave na premijo upravičeni še do davčne olajšave na premije po ZPIZ-2 pod pogoji in v višini, določeni z zakonom, ki ureja dohodnino. Prav tako se znesek premije ne glede na določbe zakona o prispevkih za socialno varnost ne všteva v osnovo za prispevke za socialno varnost delodajalca v letu, v katerem je bila premija plačana, in se ne šteje za izplačilo plače.

Za izvajanje kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je pomembna še Kolektivna pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence, s katero je bil oblikovan pokojninski načrt in določene podlage za oblikovanje pravil izvajalca kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence. Ta kolektivna pogodba je bila sklenjena za nedoločen čas in velja za vse javne uslužbence, za katere velja KPND, velja pa tudi za  javne uslužbence, ki so izgubili status funkcionarja po 1. avgustu 2003 in za  zaposlene, ki niso zajeti v prvem odstavku 1. člena ZKDPZJU, sredstva za njihovo plačo pa zagotavlja Republika Slovenija oziroma občina.

Kolektivna pogodba določa pogoje za vključitev v pokojninski načrt, in sicer določa, da imajo pravico vključitve:

• javni uslužbenci, ki jih določa ta kolektivna pogodba v 3. členu,
• pripravniki in javni uslužbenci, zaposleni za določen čas,
• posamezniki, ki se zaposlijo v javnem sektorju po 31. juliju 2003, ti se vključijo v pokojninski načrt z dnem sklenitve delovnega razmerja oziroma pridobitve statusa javnega uslužbenca,
• zaposleni v osebah javnega prava, ki z začetkom uporabe ZSPJS postanejo javni uslužbenci.

O vključitvi v pokojninski načrt javnega uslužbenca obvesti upravljavec zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada s pisnim obvestilom.

Kolektivna pogodba ureja tudi premije, in sicer določa:

• skupna pokojninska premija za polni delovni čas v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, je sestavljena iz minimalne premije in dodatne premije, glede na leta dopolnjene delovne dobe, v zneskih, določenimi v skladu z aneksom h KPND,
• javni uslužbenec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega delovnega časa, ima pravico do skupne premije v sorazmernem delu glede na polni delovni čas,
• javni uslužbenec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem varstvu, je upravičen do skupne premije za polni delovni čas.
• do skupne premije za polni delovni čas je upravičen tudi javni uslužbenec, ki se mu v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem varstvu, nadomestilo plače izplačuje v breme pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja oziroma zavarovanja za starševsko varstvo.

Možno je tudi  individualno doplačilo premije, kar je določeno v pogodbi o upravljanju zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada, ki jo je sklenila Vlada Republike Slovenije z upravljavcem ZVPS. To pomeni, da lahko vsak javni uslužbenec sam vplačuje premijo, tako vplačana premija pa se mu do višine 5,844 odstotka bruto plače šteje kot davčna olajšava. Za vse vplačane premije v dodatno pokojninsko zavarovanje je torej možno lahko uveljavljati posebno davčno olajšavo, ki neposredno znižuje dohodninsko osnovo. Najvišji znesek, ki je predmet davčne olajšave, torej znaša 5,844 odstotka bruto plače, vendar na letni ravni ne več kot 2.819,09 evrov.

V zvezi s kolektivnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem za javne uslužbence je treba poudariti še naslednje:

• kolektivna pogodba določa zajamčeni donos, in sicer zajamčena donosnost znaša 50 odstotkov povprečne donosnosti, ki je izračunana skladno z metodologijo, ki jo predpiše ministera, pristojen za finance,
• določeni so tudi vstopni vstopni stroški, ki se obračunajo v odstotku od plačane premije ob njenem vplačilu skladno s pokojninskim načrtom, oblikovanim na osnovi te kolektivne pogodbe, in znašajo od leta 2014 dalje 0,50 odstotkov,
• v primeru rednega ali izrednega prenehanja zavarovanja se izstopni stroški ne obračunajo,
• prav tako se ne obračunajo stroški prenosa sredstev v primeru prehoda člana ZVPS v drug pokojninski načrt v skladu z zakonom, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje.

Kolektivna pogodba ureja tudi pravice iz kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in določa, da kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje po pokojninskem načrtu, oblikovanem v skladu s to kolektivno pogodbo, krije:

• izplačilo dodatne starostne pokojnine ob smiselniuporabi zakona, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje,
• izplačilo predčasne dodatne starostne pokojnine ob smiselni uporabi zakona, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje.

Za  nadzor nad poslovanjem ZVPS je oblikovan Odbor sklada, ki nadzira delo upravljavca in izvajanje njegove naložbene politike in ga imenuje Vlada RS. Odbor sklada sestavlja šest predstavnikov delodajalca in šest predstavnikov članov sklada, ki jih predlagajo reprezentativni sindikati javnega sektorja.

Prvo sejo skliče pooblaščeni predstavnik Vlade RS. Odbor sklada izmed svojih članov izvoli predsednika in namestnika predsednika. Mandat predsednika ter namestnika predsednika traja 12 mesecev, pri čemer se na funkciji predsednika in namestnika predsednika izmenjavajo predstavniki obeh strani. Mandat članov odbora sklada je 4 leta.Odbor sklada način dela in odločanja uredi s poslovnikom, določa pa z dvotretjinsko večino.

Pristojnosti odbora so:

• spremlja poslovanje ZVPS inr nadzoruje delo upravljavca ZVPS,
• daje mnenje k letnemu poročilu,
• daje predloge sprememb pravil ZVPS in predloge sprememb pokojninskega načrta,
• daje soglasje k predlogu sprememb pravil ZVPS in predloge sprememb pokojninskega načrta, ki niso predmet te kolektivne pogodbe,
• obravnava in daje mnenje k spremembi naložbene politike ZVPS,
• daje predhodno mnenje k statusnim spremembam in spremembam v lastniški strukturi upravljavca ZVPS,
• predlaga predstavnike odbora sklada v nadzorni svet upravljavca ZVPS, skladno s pogodbo o upravljanju ZVPS,
• predlaga spremembe stroškov in provizije upravljavca ZVPS,
• predlaga prenos upravljanja ZVPS k drugemu upravljavcu,
• preverja uspešnost poslovanja glede na doseženo donosnost in glede na doseženo donosnost v primerjavi z drugimi izvajalci,
• obravnava in daje mnenje k poročilom upravljavca ZVPS o tveganjih, katerim je ZVPS izpostavljen,
• preverja kapitalsko ustreznost upravljavca ZVPS,
• obravnava način in pravilnost obveščanja ustanovitelja ZVPS zavezancev za plačilo in članov ZVPS,
• obravnava poročilo o pravilnosti obračunavanja in nakazovanja (rokovno in po višini) premij na osebne račune ter o mirovanju plačevanja premij,
• obravnava poročilo o pripisu donosov (datum in višina) na osebne račune,
• spremlja izračun enote premoženja,
• obravnava poročilo o pritožbah članov ZVPS.

Sklepno

Ne glede na trenutno nizke premije je vplačevanje premij za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje pomembno, saj pomeni, da se bo vsakemu javnemu uslužbencu nabrala določena vsota, ki jo bo uveljavil kot dodatno pokojnino ob upokojitvi.

Član ZVPS lahko pod enakimi pogoji, kot veljajo za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, tudi sam plačuje premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja (sam določi način in višino, možno je z odtegljajem od neto plače alidrugače mesečno, četrtletno, polletno ali letno,višino lahko poljubno spreminja ali uveljavi mirovanje), pri čmer individualno vplačane premije pomenijo posebno davčno olajšavo, ki neposredno znižuje dohodninsko osnovo, in sicer do maksimalno 5,84% bruto plače, vendar ne več kot 2.819 €.