Faze v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga:

1. ugotovitev obstoja odpovednega razloga,
2. obvestilo sindikatu o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga,
3. možnost odpovedi pogodbe s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi,
4. pisna odpoved pogodbe o zaposlitvi (glej točko 4/5.1.1 tega priročnika).

Z ZDR-1 se je postopek odpovedi nekoliko poenostavil, saj sta odpadli dve fazi postopka:

• obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi in
• preveritev, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ga je mogoče dokvalificirati ali prekvalificirati.

V skladu z novo zakonodajo, ki ureja trg dela, se morajo v evidenco iskalcev zaposlitve na zavodu za zaposlovanje prijaviti delavci že v času odpovednega roka in sicer po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, če jim delodajalci niso ponudili sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi po Zakonu o delovnih razmerjih.

Na zavodu se prijavijo najkasneje v treh delovnih dneh po vročeni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zaradi pridobivanja informacij o trgu dela in zaposlovanju ter pomoči pri iskanju zaposlitve in povečanju zaposlitvenih možnosti.

Po novem mora delodajalec omogočiti takšnemu delavcu v odpovednem roku odsotnost z dela najmanj en dan na teden zaradi uveljavljanja pomoči pri iskanju zaposlitve (vključevanje v ukrepe trga dela).

Takšnemu delavcu se za čas njegove odsotnosti z dela zaradi uveljavljanja pomoči pri iskanju zaposlitve skrajša trajanje denarnega nadomestila v prvem mesecu upravičenosti.

Vse to velja tudi, če se delavec kljub odobreni odsotnosti z dela ne prijavi na zavodu za zaposlovanje oziroma če se prijavi, vendar ne izpolnjuje dogovorjenih obveznosti iz zaposlitvenega načrta.

Za čas odsotnosti z dela se delodajalcu povrne izplačano nadomestilo stroška delavčeve bruto plače.

Podatke o odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in razloga nesposobnosti ter višini nadomestila delavčeve bruto plače za iskanje nove zaposlitve bodo delodajalci posredovali zavodu za zaposlovanje s pomočjo nove elektronske storitve za delodajalce eDOR (Obveščanje o Delavcih v Odpovednem Roku), ki jo zagotavlja zavod za zaposlovanje.

Po novem ZDR-1 morajo delodajalci namreč podatke o odpovedi pogodb

o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in razloga nesposobnosti ter višini nadomestila bruto plače za iskanje nove zaposlitve posredovati zavodu za zaposlovanje, kar omogoča spletna storitev eDOR.

Spletna storitev eDOR je namenjena delodajalcem, ki so odpovedali pogodbo o zaposlitvi delavcem iz poslovnega razloga ali razloga nespo- sobnosti, pri tem pa delavcem niso ponudili nove pogodbe o zaposlitvi.

Spletna storitev eDOR omogoča:

• obveščanje Zavoda o omenjeni odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovednem roku,
• sporočanje podatkov o nadomestilih stroškov bruto plače, ki ste jo izplačali delavcu za dneve njegove odsotnosti z dela v času odpovednega roka.

Ugotovitev obstoja odpovednega razloga

Za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca mora obstajati utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi in ga mora delodajalec obrazložiti. Poslovni razlog je podan takrat, kadar so pri delodajalcu prenehale potrebe po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov pri delodajalcu (1 alineja 1. odst. 89. člena ZDR-1).

ZOFVI v 115. členu vsebuje specialne določbe glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in določa, da se za poslovne razloge štejejo:

• spremembe programa vzgoje in izobraževanja, standardov in normativov, izobrazbenih pogojev in
• zmanjšanje obsega vpisa.

Reševanje presežkov

Ravnatelj mora v skladu z 116. členom ZOFVI najkasneje v osmih dneh po sprejemu odločitve, da bo strokovnemu delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, sporočiti ministrstvu, pristojnemu za šolstvo, razloge za prenehanje potreb po delu strokovnega delavca ter podatke o strokovnem delavcu (ime in priimek, podatke o izobrazbi, delovni dobi, strokovnem izpitu in stalnem bivališču). Pristojno ministrstvo posreduje vrtcu oziroma šoli najkasneje v osmih dneh po prejemu sporočila seznam vrtcev in šol, ki imajo prosta delovna mesta in za zasedbo katerih strokovni delavec izpolnjuje pogoje. Če pristojno ministrstvo ne posreduje podatkov v predpisanem roku, ravnatelj nadaljuje postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v skladu z ZDR-1.

Če so izpolnjeni pogoji za zaposlitev strokovnega delavca, ki mu bo odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, v drugi šoli oziroma vrtcu, se lahko sklene delovno razmerje z delavcem brez objave prostega delovnega mesta. Pogodbo o zaposlitvi mora ravnatelj šole oziroma vrtca, ki ima prosto delovno mesto, strokovnemu delavcu ponuditi najkasneje 30 dni pred iztekom odpovednega roka, sicer pridobi strokovni delavec vse pravice, ki so določene za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Če strokovni delavec neupravičeno odkloni ponudbo, mu preneha delovno razmerje in nima pravice do odpravnine.

Pravice delavcev, katerih delo postane nepotrebno zaradi nujnih operativnih razlogov v zavodu

Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji posebej opredeljuje delavce, katerih delo postane nepotrebno zaradi nujnih operativnih razlogov v zavodu (npr. nujna ukinitev oddelka, zmanjšanje obsega dela, drugi operativni razlogi).

Pri določanju presežnih delavcev, katerih delo postane nepotrebno zaradi nujnih operativnih razlogov, je določen poseben sistem točkovanja po posameznih kriterijih tako, da se upošteva seštevek točk po vseh kriterijih. Kriteriji za ugotavljanje začasnih in trajnih presežkov delavcev so našteti v 39.

členu Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji:

• delovna uspešnost delavca,
• strokovna izobrazba,
• naziv,
• delovne izkušnje za delo, ki ga delavec opravlja,
• dosežena delovna doba,
• zdravstveno in socialno stanje.

Kot presežek se najprej opredelijo delavci z manjšim številom točk. Kriteriji se upoštevajo na podlagi dokumentiranih podatkov, s katerimi razpolaga zavod za zaposlovanje oziroma jih na podlagi poziva posredujejo delavci. Podatki se upoštevajo po stanju na dan, ko pristojni organ ugotovi trajen presežek delavcev.

Pravice delavcev: Delavcu, ki mu preneha delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov, pripada odpravnina v višini 50 odstotkov njegove povprečne izplačane plače brez odtegljajev v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih.

Delavcu, ki predloži dokončen sklep, s katerim je njegov zakonec določen kot presežek, lahko preneha delovno razmerje samo z njegovim soglasjem.

Starejšemu delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka do pet let zavarovalne dobe, lahko preneha delovno razmerje le, če se mu zagotovi dokup zavarovalne dobe, če mu je zagotovljeno denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za upokojitev ali z njegovim soglasjem pravica do ustrezne odpravnine (41. člen kolektivne pogodbe).

Rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi

V skladu z ZDR-1 ni več predpisan rok, v katerem je potrebno dati odpoved iz poslovnega razloga.

Obvestilo o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

V skladu z novim ZDR-1 obvestilo o nameravani odpovedi ni več predpisano.

Obvestilo sindikatu o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

Delodajalec mora o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi na zahtevo delavca pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka (1. odst. 86. člena ZDR-1).

Preveritev, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo

Ta preveritev po novem ZDR-1 ni več predpisana in je torej delodajalec prost pri odločitvi ali bo delavcu ponudil pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto.

Možnost odpovedi pogodbe s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (91. člen ZDR-1)

Kadar delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi in delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, se uporabljajo določbe redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Če delavec sprejme ponudbo delodajalca, mora skleniti novo pogodbo o zaposlitvi v roku 15 dni od prejema pisne ponudbe. Če delavec sprejme ponudbo delodajalca za ustrezno zaposlitev[1] za nedoločen čas, nima pravice do odpravnine, obdrži pa pravico do pravnega varstva pred pristojnim sodiščem kot v drugih primerih redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi se šteje, da je bila nova pogodba sklenjena pod razveznim pogojem.

Če delavec ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev in za nedoločen čas ter mu preneha delovno razmerje, nima pravice do odpravnine po 108. členu ZDR-1.

ZDR-1 vsebuje spremenjeno oz. dopolnjeno ureditev za primer, če delodajalec ob odpovedi ponudi pogodbo o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. Če delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi in hkrati delodajalec ali zavod za zaposlovanje delavcu že v času odpovednega roka ponudita novo ustrezno zaposlitev za nedoločen čas v skladu s petim odstavkom 91. člena ZDR-1 pri drugem delodajalcu, delavec pa pogodbo o zaposlitvi sklene, mu delodajalec ni dolžan izplačati odpravnine, če se drugi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi zaveže, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih.

Če je delodajalec, ki je odpovedal pogodbo o zaposlitvi delavcu, pretežni lastnik družbe, v kateri je ponudil delavcu novo ustrezno zaposlitev, v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani novega delodajalca brez volje ali krivde delavca oziroma v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca ta pretežen lastnik solidarno odgovarja delavcu za preneseno pravico do odpravnine in ostale terjatve, nastale pri novem delodajalcu, če do prenehanja pogodbe o zaposlitvi pride v roku dveh let od sklenitve pogodbe o zaposlitvi pri novem delodajalcu.

Delodajalec iz prejšnjega odstavka, ki ni pretežni lastnik družbe, pri kateri se delavec zaposli, je v primerih in v okviru omejitev iz prejšnjega odstavka subsidiarno odgovoren za terjatve delavca.

Navedeno velja tudi za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.

[1] Ustrezna zaposlitev je zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.