Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti

Faze v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti:

  1. ugotovitev obstoja odpovednega razloga,
  2. pisna seznanitev z razlogi za odpoved,
  3. zagovor,
  4. obvestilo sindikatu o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti,
  5. preveritev, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo,
  6. možnost odpovedi pogodbe s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi,
  7. pisna odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Ugotovitev obstoja odpovednega razloga

Odpovedni razlog nesposobnosti je podan takrat, kadar obstajajo osebno utemeljeni razlogi delavčeve nesposobnosti, zaradi katerih delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, ne izpolnjuje predpisanih pogojev za opravljanje dela, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja.

Rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi: delodajalec mora podati odpoved najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. (3. odst. 89. člena ZDR-1)

Pisno obvestilo in vabilo na zagovor

Pred odpovedjo mora delodajalec delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami oziroma z očitanim razlogom nesposobnosti in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Pisna seznanitev se lahko opravi tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

Zagovor

Pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor in pravico, da se opredeli do odpovednega razloga v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči, kot npr. v primerih, ko je delodajalec sam žrtev kršitve, v primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela oziroma če delavec to izrecno odkloni ali če se neopravičeno ne odzove povabilu na zagovor (2. odst. 85. člena ZDR-1).

Navedeno velja tudi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in pa za izredno odpoved, delodajalec mora delavcu omogočiti, da se opredeli do vseh očitanih mu kršitev iz delovnega razmerja.

Novost ZDR-1 je, da ne ureja več vabila na zagovor, kar pomeni, da je lahko zagovor v kakršnikoli obliki in ne zgolj ustni zagovor pri delodajalcu.

Pomembno: Če delodajalec ravna v nasprotju z določbo 2. odstavka 85. člena ZDR-1 in delavcu ne omogoči zagovora, se z globo od 3.000 do 20.000 evrov kaznuje delodajalca – pravno osebo, odgovorno osebo delodajalca pa se kaznuje z globo od 450 do 2.000 evrov.

 

 

Za uporabo priljubljenih vsebin se prijavite.

Ne pozabite

Oddaja letnega poročila na KPK
05. 06. 2026
Javni sektor

Aktualna izobraževanja - 10 % popust za naročnike s kodo: ERAVNATELJ10

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem.

Prijava na novice