Pogodba o zaposlitvi za določen čas se sklene za omejen čas, torej za obdobje, ki izhaja iz razloga, zaradi katerega se takšna pogodba sklepa, oziroma za obdobje, ki je potrebno, da se delo, ki izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, opravi. Tako se, na primer, za nadomeščanje začasno odsotnega delavca pogodba sklene za čas njegove odsotnosti. V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) se torej pogodba o zaposlitvi sklene za omejen čas, ki je potreben, da se opravi delo v primerih, ki so kot možni razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi določeni v 54. členu ZDR-1.
ZDR-1 določa, da delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v primerih, ki jih določa zakon (primere bi lahko določal poseben zakon), in v naslednjih primerih iz 54. člena ZDR-1:
- nadomeščanje začasno odsotnega delavca;
- zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima enotno dovoljenje, kot ga določa zakon, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, in dovoljenje za sezonsko delo, kot ga določa zakon, ki ureja zaposlovanje, samoza- poslovanje ter delo tujcev, razen, ko je enotno dovoljenje izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo;
- zaposlitev poslovodne osebo ali prokurista;
- zaposlitev za pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano; pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene za obdobje, daljše od dveh let, če projekt traja več kot dve leti in če se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta; s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se določi, kaj se šteje za projektno delo;
- zaposlitev vodilnega delavca iz prvega odstavka 74. člena ZDR-1;
- ko gre za voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah.
Opozoriti je treba, da ZDR-1 določa še dve izjemi glede najdaljšega možnega trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, in sicer:
- pogodba o zaposlitvi za določen čas iz razloga predaje dela lahko traja največ en mesec;
- pogodba o zaposlitvi za določen čas s kandidatom, ki ne izpolnjuje razpisanih pogojev, lahko traja največ eno leto.
ZDR-1 tudi določa, da za isto delo v skladu z drugim odstavkom 55. člena ZDR-1 šteje delo na delovnem mestu oziroma vrsta dela, ki se dejansko opravlja po določeni sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za določen čas.
Glede možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas je treba opozoriti še na določbe Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D in 47/15), ki v 109. členu ureja zaposlovanje strokovnih delavcev. Navedeni člen določa tudi dodatno izjemo za sklenitev delovnega razmerja za določen čas, in sicer:
- delovno razmerje se lahko sklene tudi s kandidatom, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, za dobo največ enega leta, če nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje zahtevanih pogojev in je takšna zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela
- pogodbo o zaposlitvi za določen čas se lahko, poleg primerov iz ZDR-1, sklene tudi v primeru, če gre za predvideno zmanjšanje obsega vpisa učencev oziroma dijakov v šolo ali zavod ali za spremembo javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja oziroma predmetnikov.
ZOFVI vsebuje še dve možnosti, ki omogočata kratkotrajno reševanje kadrovskih težav, in sicer:
- sklenitev pogodbe o delu v skladu s 109. a členom, ki jo lahko sklene šola oziroma vrtec za izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti (podjemna pogodba), pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja; takšno pogodbo je možno skleniti, če so bile izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Pogodba o delu se lahko sklene le z delavcem, ki ima za opravljanje nalog, ki so predmet pogodbe, ustrezno stopnjo strokovne izobrazbe, kot to določajo ZOFVI in drugi predpisi. Takšna pogodba se lahko sklene največ v obsegu tretjine z ZOFVI določene tedenske učne obveznosti in največ za obdobje 10 mesecev v šolskem letu. Če takšno pogodbo sklepa oseba, ki ima sklenjeno delovno razmerje na področju vzgoje in izobraževanja v skladu z ZOFVI, mora pred sklenitvijo pogodbe o delu predložiti soglasje;
- sklenitev pogodbe o zaposlitvi vzgojitelja predšolskih otrok, ki ima sklenjeno delovno razmerje v vrtcu, z osnovno šolo, v skladu s 109. b členom, ki jo lahko sklene šola za obdobje enega šolskega leta, sklene z vzgojiteljem predšolskih otrok, ki ima sklenjeno delovno razmerje v vrtcu, za poučevanje v prvem razredu, izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela v oddelkih podaljšanega bivanja in jutranje varstvo v osnovni šoli. V času trajanja pogodbe o zaposlitvi z osnovno šolo se za pogodbo o zaposlitvi, ki jo ima vzgojitelj sklenjeno v vrtcu, uporabljajo določbe o suspenzu pogodbe iz zakona, ki ureja delovna razmerja.
Pri omejitvah sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas je treba upoštevati še dvoje, in sicer:
- v omejitev opravljanja dela za določen čas v skladu z drugim in četrtim odstavkom 55. člena ZDR-1 pri uporabniku se upošteva tudi opravljanje dela delavca, zaposlenega pri delodajalcu za zagotavljanje dela;
- trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve zaporednega sklepanja pogodb o zaposlitvi iz drugega odstavka 55. člena ZDR-1.
|
Pomembno: ZDR-1 v 56. členu ureja posledice nezakonito sklenjene pogodbo o zaposlitvi za določen čas in določa: »Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.«
|
Če torej delodajalec sklene pogodbo za določen čas v primerih oziroma iz razlogov, ko po zakonu to ni dopustno, ali če ti razlogi v konkretnem primeru niso tudi dejansko obstajali, se šteje, da je takšna pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom in se že po zakonu šteje, da je sklenjena za nedoločen čas. Delavec lahko ves čas trajanja delovnega razmerja zahteva ugotovitev transformacije nezakonito sklenjene pogodbe za določen čas v pogodbo za nedoločen čas. Ob prenehanju nezakonito sklenjene pogodbe za določen čas, in sicer ob izteku pogodbe ali če mu jo delodajalec predčasno odpove, pa lahko delavec zahteva tudi varstvo pred nezakonito odpovedjo v nadaljnjih 30 dneh pred pristojnim delovnim sodiščem.
Glede na posledice pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena v nasprotju z zakonom, ali če delavec ostane na delu tudi po preteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, je treba biti pri sklepanju pogodb o zaposlitvi za določen čas posebej pozoren na naslednje:
- pogodba o zaposlitvi za določen čas mora biti obvezno sklenjena v pisni obliki;
- v pogodbi o zaposlitvi mora biti naveden razlog za sklenitev pogodbe za določen čas;
- določen mora biti čas trajanja pogodbe, če časa ni možno natančno določiti, mora biti vsaj določljiv na način, da med delavcem in delodajalcem ni sporno, kdaj pogodba o zaposlitvi preneha, pri čemer se časovna omejitev trajanja ene ali več pogodb za določen čas do največ dveh let nanaša na isto delo (istega ali drugega delavca); v to omejitev pa se všteva tudi opravljanje dela prek agencije za zagotavljanje dela;
- če čas trajanja v pogodbi o zaposlitvi ni določen oziroma določljiv, ali če čas trajanja ni pisno določen, se po zakonu šteje, da je bila pogodba sklenjena za nedoločen čas.
V praksi se v povezavi s sklepanjem pogodb o zaposlitvi za določen čas, razen vprašanja o trajanju takšne pogodbe o zaposlitvi, večkrat pojavlja tudi vprašanje, ali lahko delodajalec pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno za določen čas, tudi podaljša oziroma kolikokrat jo lahko podaljša.
ZDR-1 enako, kot je to določal tudi ZDR, določa, da se pogodba za določen čas lahko sklene samo za omejen čas, ki je potreben, da se delo tudi opravi, vendar pa največ za dve leti, razen v primerih, ki so kot možne izjeme določene v zakonu. V povezavi s tem je pomembno vedeti, da se maksimalna časovna omejitev nanaša na isto delo, in sicer ne glede na to, ali ga opravlja isti ali drugi delavec.
|
Razlika med ureditvijo po ZDR in ZDR-1 je torej v tem, da se je po prejšnji ureditvi časovna omejitev nanašala na isto delo, za istega delavca. Zato so delodajalci v praksi verižili pogodbe za isto delo po izteku dveh let z drugimi delavci, kar pa zdaj ni več močno, saj se za isto delo po ZDR-1 šteje delo na delovnem mestu oziroma vrsta dela, ki ga delavec dejansko opravlja po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za določen čas. |
V skladu z ZDR-1 za isto delo delodajalec po izteku dveh let ne sme več skleniti nove pogodbe za določen čas niti z istim niti z drugim delavcem. Zaradi jasnosti je torej treba posebej poudariti, da se:
- v dvoletno časovno omejitev vštevajo vse pogodbe za določen čas za isto delo, sklenjene brez prekinitev ali sklenjene s trimesečno ali krajšo prekinitvijo;
- v dvoletno časovno omejitev se v skladu z ZDR-1 všteva tudi čas dela delavcev prek agencij za zagotavljanje dela.
Pogodbeni stranki morata časovno omejitev upoštevati, sicer se že po zakonu šteje, da je pogodba sklenjena za nedoločen čas (glej 56. člen ZDR-1). Enako velja tudi v primeru, če delodajalec veriži pogodbe za določen čas v skupnem trajanju več kot dve leti. Zakon torej omejuje skupno trajanje pogodb, ne omejuje pa števila veriženj pogodb znotraj dvoletne časovne omejitve.
|
Pomembno: ZDR-1 omejuje skupno trajanje pogodb za isto delo na največ dve leti, razen v primerih, ki so kot izjeme določene v ZDR-1 (npr. nadomeščanje začasno odsotnega delavca, opravljanje dela, ki je organizirano kot projekt). ZDR-1 ne omejuje števila pogodb o zaposlitvi za določen čas v okviru dvoletne časovne omejitve. |
Sodna praksa:
- VDSS, sklep Pdp 984/2014: ZDR-1 v 31. členu, ki ureja sestavine pogodbe o zaposlitvi, v peti alineji res na novo določa, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati, poleg ostalih sestavin, tudi razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pri čemer prejšnji ZDR navedenega določila ni imel. Vendar to ne pomeni, da v primeru, ko pogodba o zaposlitvi navedenega določila ne vsebuje, pride samodejno do transformacije delovnega razmerja, ne da bi tožena stranka mogla v sodnem postopku dokazovati razlog sklenitve pogodbe za določen čas.
Domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas, je podana le v primeru, ko čas trajanja (ne pa razlog) ni pisno določen in če pogodba za določen čas ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela.
- VDSS, sodba in sklep Pdp 986/2014: Tožnik je vse pogodbe o zaposlitvi sklenil iz razlogov, ki so taksativno našteti v 54. členu ZDR-1, za isto delovno mesto. Neprekinjen čas trajanja vseh petih pogodb ni bil daljši kot dve leti. Zato s sklepanjem pogodb za določen čas tožena stranka ni kršila določbe drugega odstavka 55. člena ZDR-1. Prav tako tožeča stranka ni ostala na delu po poteku časa, za katerega je bila sklenjena zadnja pogodba o zaposlitvi, zato ni prišlo do posledic, kot jih za nezakonito sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas predvideva 56. člen ZDR-1 (transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas).
- VDSS, sodba Pdp 545/2014: Tožnik ni nadomeščal začasno odsotne delavke, zato je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom.
Po ustaljeni sodni praksi se delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, transformira v delovno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, že v primeru, če je v verigi pogodb, sklenjenih za določen čas, nezakonito sklenjena le ena.
