25. 3. 2020 je začel veljati Odlok o začasnih ukrepih pri izvajanju obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi zajezitve in obvladovanje epidemije COVID-19 (Uradni list št. 34/2020 z dne 24. 03. 2020; v nadaljevanju: Odlok), ki ga je sprejela Vlada RS in velja do preklica, ki bo prav tako objavljen v uradnem listu. Z odlokom so bili uvedeni posamezni začasni ukrepi v času epidemije COVID -19 z namenom zajezitve in obvladovanja epidemije in se nanašajo na postopke vodenja začasne nezmožnosti za delo zaposlenih, torej odločanja o bolniški odsotnosti in bolniških nadomestilih za zaposlene. Ukrepi iz tega odloka veljajo za vse zavarovance, torej tudi za zaposlene v javnem sektorju.

Spremembe pri izvajanju obveznega zdravstvenega zavarovanja na podlagi zgoraj navedenega Odloka so naslednje:

Večje pristojnosti izbranih zdravnikov za odločanje o zadržanosti z dela in sicer vse od enega leta nepretrgane odsotnosti zaposlenega

V Skladu z Odlokom je izbrani zdravnik, najpogosteje zavarovančev osebni zdravnik, pristojen za odločanje o začasni zadržanosti od dela ne glede na razlog začasne zadržanosti od dela (torej tudi v primeru recidiva po 137. členu ZDR-1 in v vseh drugih primerih, ko je odsotnost z dela glede na razlog odsotnosti lahko odobril le imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija ZZZS) in čeprav je odsotnost z dela že prešla v obdobje, torej več kot 30 delovnih dni, ali je odsotnost iz tistih razlogov, ko je izplačevalec nadomestila Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju : ZZZS) in ne delodajalec. To pristojnost ima po navedenem Odloku torej začasno izbrani zdravnik in ne imenovani zdravnik ZZZS ali zdravstvena komisija ZZZS. Pristojnost za odločanje o začasni zadržanosti z dela ima izbrani osebni zdravnik vse dokler začasna zadržanost od dela nepretrgoma ne doseže enega leta. V primeru, da izbrani zdravnik oceni, da bo zadržanost od dela trajala več kot eno leto, tri dni pred njenim potekom posreduje predlog za podaljšanje začasne zadržanosti z dela imenovanemu zdravniku oziroma zdravstveni komisije ZZZS.

Pri tem se postavlja vprašanje , od kdaj se šteje rok enega leta nepretrgane zadržanosti z dela. V skladu z drugim odstavkom 2. čelna Odloka je prvi dan začasne zadržanosti od dela dan, ki ga je izbrani osebni zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija določila kot prvi dan začasne zadržanosti od dela ne glede na to, da je bil določen pred uveljavitvijo tega Odloka. To pomeni, da bo izbrani osebni zdravnik ugotavljal začasno zadržanost za delo za vse primere, ko so zaposleni na dan uveljavitve Odloka že bili na bolniški odsotnosti in tudi za primere, ko bo zaposleni nastopil začasno zadržanost od dela po 25 3. 2020. Izjema je le , če je zaposleni začasno zadržan od dela nepretrgoma dlje kot eno leto.

Odlok v prehodnih in končnih določbah v 4. členu določa, da se postopki uveljavljanja začasne zadržanosti od dela, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega odloka, končajo v skladu s prej veljavnimi predpisi. To pomeni, da bo predloge odločanja o začasni zadržanosti od dela, ki so bili s strani izbranih zdravnikov že posredovanemu imenovanemu zdravniku ali zdravstveni komisiji ZZZS pred 25. 3. 2020, obravnaval in o njih odločal imenovani zdravnik ZZZS ali zdravstvena komisija ZZZS. Izbrani osebni zdravnik je v skladu z Odlokom torej pristojen za ugotavljanje začasne zadržanosti od dela za vse zaposlene, za katere predlog ni bil posredovan k imenovanemu zdravniku do 24. 3. 2020, in so bodisi na novo nastopili začasno zadržanost od dela ali pa so bili že pred tem začasno zadržani od dela, vendar njihova začasna zadržanost od dela nepretrgoma ne traja več kot eno leto.

Izbrani osebni zdravnik je za čas veljavnosti Odloka pristojen tudi za odločanje o začasni nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja, če gre za zadržanost od dela do enega leta. Na podlagi drugega odstavka 34. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zaposlenemu, ki mu je med trajanjem zadržanosti od dela prenehalo delovno razmerje, pripada nadomestilo še za največ 30 dni začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja. Če pa je bolniška odsotnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pa se ta lahko odobri za ves čas trajanja nezmožnosti za delo. Še vedno pa mora takšna oseba urediti ustrezno svoj status v tem času na ZZZS, breme nadomestila plače v tem času gre v breme ZZZS.

Enako kot izbrani osebni zdravniki imajo v času veljavnosti Odloka večje pristojnosti za odločanje o člana tudi izbrani otroški zdravniki (pediatri). Tudi ti imajo v času veljavnosti Odloka pristojnost, da odločajo o zadržanosti z dela zaradi nege ožjega družinskega tudi v trajanju odsotnosti, ko je sicer pristojnost za odločanje po splošni ureditvi že v pristojnosti izbranega zdravnika ZZZS, pri čemer je potrebno upoštevati, da so v večini primerov, razen ko gre za res izredno huda zdravstvena stanja ožjega družinskega člana določene najdaljše možne odsotnosti.

Spremenjena ureditev pravnega varstva zoper odločitve izbranih zdravnikov

Glede na začasno spremenjene pristojnosti izbranih zdravnikov za odločanje o zadržanosti z dela, Odlok ureja tudi začasno spremenjeno ureditev pravnega varstva zoper odločitve izbranih zdravnikov o začasni zadržanosti z dela. Tako lahko zaposleni in delodajalec v roku 30 dni (ne več 3 dni) od dne, ko sta bila seznanjena z mnenjem izbranega zdravnika (tako izbranega osebnega zdravnika kot izbranega otroškega zdravnika), podata zahtevo za presojo tega mnenja, o kateri odloča izbrani zdravnik ZZZS (četrti odstavek 2. člena Odloka).

Navedeni 30 dnevni rok za vložitev zahteve zaradi nujnosti zadeve teče tudi v času trajanja epidemije.

Novost glede izdaje potrdila o upravičeni zadržanosti z dela (bolniških listov) s strani izbranega zdravnika

V skladu s tretjim odstavkom 2.člena Odloka se izdaja Potrdila o upravičeni zadržanosti od dela – bolniške liste po pravilih kot so veljala do sedaj. Na novo pa je določena obveznost izbranega zdravnika, da o izdaji potrdila ustno (po telefonu) ali pisno (tudi po elektronski pošti) najpozneje naslednji delovni dan obvesti zaposlenega in datum tega obvestila zaposlenega zabeleži v njegovi zdravstveni dokumentaciji.