Program/načrt razvoja vrtca oziroma šole

Natisni

V Priročniku za ravnatelje[1] je v poglavju »Iz prakse za prakso« ravnatelj Osnovne šole Duplek predstavil primer Razvojnega načrta svoje šole. Še več primerov programov razvoja šol in vrtcev lahko najdemo na spletu. Zato se mi je zdelo primerno nekoliko bolj teoretsko pretresti podlage za pripravo tovrstnih programov razvoja.

Uvodne misli

Zelo splošen pogled na načrtovanje (dolgoročno, kratkoročno, razvojno, letno, programsko itd.) nam pokaže, kje želi biti šola v prihodnosti (po enem letu, po treh, petih letih ipd.) in kako bo do tja prišla[2].

ZOFVI[3] v drugi alineji 49. člena nalaga ravnatelju pripravo programa razvoja vrtca oziroma šole, vendar nikjer podrobneje ne opredeljuje njegove vsebine in ne oblike, a tudi ne časovne opredelitve. Ta ugotovitev je hkrati slabost in prednost za ravnatelja. Slabost je v tem, da ravnatelj nikoli ne ve natanko, ali je zadostil pričakovanjem, prednost pa v tem, da lahko razvojni program oblikuje po svoje. Nekaj naslednjih misli mu je lahko samo v pomoč pri tem.

Mnogi strokovni delavci so spraševali, zakaj neki je zakonodajalec predpisal ravnatelju pripravo programa razvoja šole. Menijo, da je vse potrebno predpisano v kurikulu, ravnatelj pa naloge šole opredeli še v letnem delovnem načrtu. Pa je res tako?

Če podrobneje razčlenimo delovanje šole, ugotovimo, da obstaja vrsta nalog, ki jih šola izvaja ob predpisanem kurikulu oziroma letnem načrtu (interesne dejavnosti, razni projekti, tekmovanja itd.) – šolski kurikul. Veliko predvidenih nalog ni mogoče realizirati že v enem letu.

Omeniti je treba tudi naloge, ki jih uspešen ravnatelj zazna ob spremljavi dela (ali na zunanjem preverjanju znanja) na šoli. Tako lahko ugotovi, na primer, slabo bralno pismenost učencev. S svojimi strokovnimi delavci mora pripraviti oceno stanja in smeri delovanja, da se bralne pismenost učencev popravi. Naloge ni mogoče opraviti v enem letu; tudi sam je ne more opraviti. Zato mora oblikovati časovno razdelan akcijski načrt za večletno obdobje (3 do 5 let), v katerem se bodo te spremembe pokazale.

Verjetno je povsem naravno, da pri pripravi programa izhaja iz naslednjih izhodišč:

iz zakonskih predpisov, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja,
iz kurikularnih zahtev za šole,
iz sodobnih spoznanj o vodenju procesa učenja v vzgoji in izobraževanju,
iz ciljev in vrednot konkretne šole,
iz poslanstva in vizije konkretne šole,
iz ugotovitev zunanje evalvacije in samoevalvacije šole, torej iz analize stanja,
iz morebitnih pričakovanj staršev, lokalne skupnosti in drugih dejavnikov v okolju.

Priporočljivo bi bilo, če bi ravnatelj pripravil program razvoja (in akcijski načrt uresničevanja) na začetku svojega mandata (za obdobje tri do pet let).

»Razvojni programi šole predstavljajo razmisleki na podlagi vsaj treh vprašanj, kot na primer:

KAKŠNI SMO KOT ŠOLA? (podrobna analiza obstoječega stanja)
KAKŠNI BI RADI POSTALI? (vizija in prioritetna področja razvoja)
KAKO IN KDAJ BOMO TO DOSEGLI? (časovna dinamika uresničevanja nalog)).
KDO BO KAJ NAREDIL? (delitev nalog med deležnike).

Ali, povedano drugače, program razvoja šole nam mora odgovoriti na vprašanja: zakaj konkretna šola obstaja; kam hočemo priti; kaj je potrebno narediti; kako bomo tja, kamor želimo, tudi prišli.

Pri načrtovanju se vedno srečujemo z vprašanji: kaj moramo narediti (nacionalni kurikul), kaj naredimo (šolski kurikul oziroma izvedbeni program, ki ga izrazimo v poslanstvu), kaj naj bi naredili (pričakovanja različnih deležnikov, povezanih s šolo, kar opredelimo v viziji) in kaj bi še radi naredili (izbirni program)?« (Širec 2019, str. 76)

Pri vsakršnem načrtovanju pa je treba imeti vedno v zavesti temeljni premislek po naslednjih vprašanjih: KAJ, KDO, KDAJ, ZAKAJ, KAKO. Odgovori na ta vprašanja omogočajo strukturiranje načrta/programa in posledično omogočajo sprotno sledljivost uresničevanja opredeljenih ciljev.

Oblikovanje programa razvoja

Pripravo programa razvoja šole lahko pričnemo s SWOT analizo. Na primer:

Pozitivno

– Naše prednosti so:

– Ponosni smo na:

– Naše delo lahko gradimo na:

Slabosti

– Težave imamo na naslednjih področjih:

– Da bi bili še uspešnejši, nas ovira:

– Na prihodnji razvoj šole bo vplivalo:

Priložnosti

– Naše priložnosti so:

– Izkoristimo lahko naslednje prednosti:

– Področja, v katera se splača investirati svoj trud:

Nevarnosti

– Področja, kjer moramo biti posebej pozorni:

– Nevarnost pri realizaciji ciljev nam grozi:

– Preprečiti bo treba:

Namen programa razvoja

Razvojni program šole je gotovo strateški dokument, ki je osnova predvsem izboljšavam vzgojno-izobraževalnega procesa v šoli, torej učenja. Pomeni nekajletni (3 do 5) pogled naprej za področje prioritet šole, ki jih je identificiral proces samoevalvacije. Pomeni tudi izhodišče za oblikovanje bodoče šolske politike skozi akcijske načrte kot sestavine letnih delovnih načrtov. Kot lahko vidimo, je razvojni program namenjen organiziranemu zagotavljanju izboljšav v vrtcih in šolah (v največji meri je usmerjen v učenje in poučevanje, seveda pa tudi v urejanje odnosov, opremljanje z izobraževalno tehnologijo, zagotavljanje materialnih in prostorskih razmer ipd.). Zato je povezan z nekaterimi načeli[4]:

Načrtovanje izboljšav izhaja iz poslanstva, vizije in dolgoročnih usmeritev oziroma načrtov šole. Usmerjeno naj bo predvsem v izboljšanje kakovosti učenja in poučevanja ter dosežkov učencev.
Ravnatelj in tim za samoevalvacijo načrtujeta izboljšave skupaj z vsemi strokovnimi delavci.
Šola opredeli področje kakovosti, cilje izboljšav za daljše obdobje (program razvoja ali načrt izboljšav) in prednostne cilje na letni ravni (letni delovni načrt). Pri tem naj upošteva potrebe, zmožnosti, pričakovanja in želje najpomembnejših deležnikov: KJE SMO in KAKO TO VEMO? KAM ŽELIMO in ZAKAJ?
Šola z akcijskim načrtom na ravni šole, aktiva oziroma skupine in učiteljev operacionalizira uresničevanje ciljev za posamezno šolsko leto.
Za uresničevanje zastavljenih prednostnih ciljev je treba opredeliti dejavnosti in merila za njihovo spremljanje in vrednotenje: KAKO BOMO PRIŠLI DO CILJA? KAKO BOMO VEDELI, DA SMO DO CILJA PRIŠLI?
Izbrane cilje izboljšav oziroma prednostne cilje in dejavnosti za njihovo doseganje šola poveže z drugimi dejavnostmi, ki potekajo v njej.
Vertikalna povezava načrtovanja in ciljev je vključena v obstoječo dokumentacijo in razvidna iz nje.

Značilnosti dobrega programa razvoja šole

Z razvojnim programom ravnatelj pokaže svojo trdno usmerjenost v uvajanje izboljšav v šoli:

opogumlja in podpira sodelavce pri uvajanju kulture samoevalvacije svojega dela in dela drugih delavcev, odgovornih za učinkovito učenje v šoli,
v proces oblikovanja ravnatelj vključuje tako organe zavoda, strokovne organe, strokovne in druge delavce šole, otroke, učence in dijake, seveda tudi njihove starše,
izpostavi vse ključne prioritete šole, pomembne za delo v šoli,
pokaže svojo trdno odločenost usmeriti svoje delo v učenje učencev,
opozarja tudi na uravnoteženje prizadevanj za akademske dosežke učencev in njihovega fizičnega in mentalnega zdravja.

Podlaga programa razvoja v predpisih

Pri pripravi razvojnega programa ravnatelj skupaj s sodelavci in starši upošteva zakonska določila, ki urejajo določeno stopnjo šolanja (področni zakoni, ZOFVI, podzakonski akti, uredbe ipd.).

Podlage v kurikulu

Pomembno je, kako v določenem okolju razumejo znanje (mnenje strokovnjakov), zahtevano v učnih načrtih (smotri in cilji, standardi itd.), kako te formulacije »berejo« in razumejo učitelji, kako jih nato upoštevajo, ko jih »prevedejo« v vsakodnevno prakso. Od ravnatelja se zagotovo ne pričakuje, da bo strokovnjak za vse predmete in področja dela v šoli. Poznati pa bi moral smeri kurikularne prenove in se zavedati, kako jo razumejo in uresničujejo njegovi učitelji (razmerje med zapisanim kurikulom, ki so ga oblikovali strokovnjaki, in šolskim kurikulom, ki ga uresničujejo učitelji)[5].

Podlage v uveljavljeni doktrini sodobnega učenja in poučevanja

Ker je bil ravnatelj predhodno tudi strokovni delavec, pričakujemo, da dodobra pozna sodobne trende v izobraževanju. Izhajajoč iz ocene stanja v vrtcu oziroma šoli na ta način lahko oblikuje potrebne spremembe v svojem zavodu (vizijo).

Temeljne sestavine razvojnega programa

Vizija vrtca oziroma šole

»Vizija je posplošen opis predvidene prihodnosti šole, predstava idealizirane prihodnje podobe in izziv trenutnemu stanju. Predstavlja predvidevanje, kam naj bi se šola usmerila v prihodnosti, kakšna naj bi bila in kaj ter kako naj bi to počela. Vizija običajno opisuje šolo, kakršna naj bi postala, ko bo učinkovito dosegla svoje predvidene cilje.

Vizija je zamisel nove, želene (drugačne) podobe organizacije (šole) v prihodnosti, ki jo je moč zlahka širiti v šoli in v okolju šole.« [6]

Vizija je v bistvu ideal, h kateremu težimo (to pa ne pomeni vedno, da v ustrezni meri zadovoljuje pričakovanja udeležencev izobraževanja in staršev).

Pripravljavci razvojnega programa se morajo vprašati:

Kaj je vizija našega zavoda?
Kako dobro (na podlagi spremljave) v resnici delamo (v učenca usmerjeno pedagoško delo; učinkovito vodenje; kakovostna raven učenja in poučevanja; povezanost šole z dejavniki v okolju)?
Kaj bi lahko še naredili v prihodnjem tri- ali petletnem obdobju?
Kaj moramo ukreniti (narediti), da bomo želeno stanje uresničili?
Kakšen akcijski načrt moramo pripraviti, da bomo vizijo zavoda uresničevali?

V procesu oblikovanja vizije ravnatelj ne more mimo premisleka o tem, v katero smer želi razvijati šolo:

ali naj bo zahtevna, v kateri bodo sicer prijazni in demokratično usmerjeni strokovni delavci zahtevali trdo delo in znanje (seveda upoštevaje tudi učenčevo individualnost in sposobnosti) in bodo to znali strokovno zagovarjati tudi pri starših in v javnosti;
ali bodo poskrbeli za to, da bo šola predvsem »prijazna« in všečna (kar bodo tudi zahtevali od svojih strokovnih delavcev), zaradi česar bodo včasih tudi manj zahtevni in raje umetno dvignili uspešnost (in jo kompenzirali z množico všečnih projektov — manj pomembnih za proces učenja in poučevanja).

Poslanstvo šole

Poslanstvo v splošnem pomeni opredelitev, kaj organizacija (vrtec, šola) je in hoče biti. Pri tem gre običajno za navajanje stalnih namenov, prepričanj, filozofije in kulture, na podlagi katerih bo šola delovala. Poslanstvo, zapisano v obliki kratke posplošene izjave, naj bi zajemalo vse tiste osnovne pojme, ki najbolj jedrnato opišejo šolo, njene značilnosti, storitve, temeljno filozofijo in cilje. Poslanstvo torej opredeljuje namen oziroma smisel obstoja šole.

Poslanstvo je opis trenutnega stanja in značilnosti v konkretni šoli, ki opredeljuje zaposlene, uporabnike, vodstvo, vlogo v širši skupnosti, tehnologijo in metode, ki jih uporablja, vizija pa je večdimenzionalna podoba/slika njene zaželene prihodnosti.

Poslanstvo bi lahko ravnatelj, na primer,strukturiral po naslednji shemi:

Splošne vrednote, ki veljajo v konkretnem zavodu.
Že vidni dosežki šole (na primer: znani smo po kreativnosti in originalnosti naših udeležencev izobraževanja; trajno dosegamo dobre rezultate na področju matematike in naravoslovja; maksimalno se posvečamo učencem s posebnimi potrebami itd.).
Učenje in poučevanje (verjamemo, da ima vsak učenec pravico do kakovostnega izobraževanja; cenimo predvsem trajno in vseživljenjsko učenje; mlade spodbujamo, da razvijajo delovne navade; razvijamo raziskovalno učenje; podpiramo problemski pouk; razvijamo medpredmetno povezovanje – horizontalno in vertikalno – itd.)
Medsebojni odnosi (podpiramo svobodo izražanja udeležencev izobraževanja in staršev, gojimo tolerantnost do drugačnih; do učencev smo demokratično naravnani, vljudni, vendar dosledni, nudimo jim enake možnosti itd.).

Vrednote

Vzgoja vrednot, na katerih naj »stoji« šola, ni enoznačen pojem. Še posebej neenotni so pogledi na načine in metode poučevanja le-teh. Neenotnost pogledov se še posebej pokaže v kriznih časih s pozivanjem na »stare«, izgubljene vrednote. Tudi raziskovalci menijo, da ni univerzalno sprejete definicije vrednot. Nekatere definicije grupirajo vrednote na moralne, vzgojne, estetske, izobraževalne, intelektualne, socialne, politične, religiozne, kulturne, ekonomske itd[7]. Spet druge pa na vse vrednote gledajo kot na moralne[8].

Vrednote vsebujejo že kurikuli in izobraževalni programi, kjer se ob pridobivanju znanja pojavljajo tudi zahteve po vzgoji vrednot, s tem ko se zahteva skrb za intelektualni, družbeni, moralni in duhovni razvoj mladine. Seveda pa ni enotnega pogleda na vzgojo vrednot, saj izobraževanje v šolah po svetu temelji na različnih filozofskih, zgodovinskih, psiholoških in izobraževalnih temeljih. Za šole v praksi to pomeni, da morajo na podlagi kurikularnih zahtev glede vrednot čim bolje pripraviti svoj konkretiziran šolski kurikul. Vloga vrednot v vzgoji in izobraževanju je pomembna, saj nam kaže ne le, kakšno mladino in ljudi želimo, ampak tudi kakšno družbo bi radi.

»V Programu razvoja šole je treba navesti tudi nekaj temeljnih vrednot, s pomočjo katerih se lahko v praksi vizija in poslanstvo šole uspešno uresničujeta. Vrednote določajo kako, na kakšne načine šola in njeni zaposleni z ravnateljem na čelu izpolnjujejo svoje poslanstvo in sledijo svoji viziji.

Šole najpogosteje opozarjajo na nekaj naslednjih vrednot: vedoželjnost, ustvarjalnost, znanje, razvoj, strokovnost, kakovost, prijaznost, odgovornost, uporabnost znanj, empatija, ažurnost na področju stroke, povezovanje z okoljem, prilagodljivost, vseživljenjsko učenje in znanje, spoštovanje, sodelovanje, strpnost, pravičnost, varno in zdravo okolje, prijateljstvo in veselje, spoštovanje vsakega posameznika, timski duh itd.«[9]

Mnoge vzgojno-izobraževalne organizacije se pri razmišljanju o vzgoji vrednot/vzgoji za vrednote opirajo na splošne človeške vrednote, kot na primer:

resnicoljubnost (odprtost, iskrenost, integriteta, intuicija, vedoželjnost, samospoznavanje itd.),
pravičnost (etičnost, pogum, izpolnjevanje obveznosti, odgovornost, služenje bližnjim in nemočnim, spoštovanje itd.),
mir (umirjenost, zadovoljstvo, discipliniranost, dostojanstvo, potrpežljivost, samozaupanje, samospoštovanje, pozornost itd.),
ljubezen (empatija, tolerantnost, sprejemanje drugih in drugačnih, prijateljstvo, velikodušnost, pripravljenost pomagati, dobrota itd.)
in nenasilje (sposobnost sodelovanja in timskega dela, spoštovanje drugih in njihove imovine, socialna pravičnost, nacionalna zavest, spoštovanje drugih kultur in religij itd.).

Kot lahko na podlagi tega kratkega razmišljanja vidimo, so poslanstvo, vizija in vrednote šole neobhodna izhodišča za pripravo šolskega kurikula in letnega delovnega načrta. Na tej podlagi se krepi avtonomija vrtca oziroma šole in njena prepoznavnost v okolju.

Smernice programa razvoja šole za načrtovano obdobje

V razvojnem programu ni mesta za podrobno razčlenjevanje potrebnih nalog (le-te bodo v posebnem akcijskem programu po letih oziroma v letnih delovnih načrtih, ki morajo biti usklajeni z razvojno vizijo in vrednotami zavoda). Nakazati je treba le smeri delovanja na posameznih temeljnih delovnih področjih (na primer: pedagoško področje — poučevanje, medpredmetno sodelovanje, razvoj zaposlenih itd.; vzgojno področje; morebitni projekti; področje materialnih razmer za delovanje).

Ravnatelji imajo lahko poseben odnos do razvojnega načrtovanja; posamezniki ga vidijo zgolj v funkciji »še enega birokratskega priveska«, spet drugi pa v funkciji hitrejšega razvoja svoje šole.

a) Kako ravnatelj najlažje »onemogoči« izvajanje programa razvoja?

Napišite program in ničesar ne naredite.
Delajte le z manjšo skupino sodelavcev, ki imajo podobno videnje razvoja kot vi.
Program hranite v tajnosti, saj res ni treba vedeti vsem, kaj v njem piše.
Pustite, naj se program sam uresničuje.
Ne spremljajte in ne merite rezultatov.
Najbolje bo, če prihodnje leto začnete načrtovati od začetka (tako boste program razvoja vedno imeli pri roki, posebnega dela in naporov pri uresničevanju pa ne boste imeli).

b) Kako pa ravnatelj pripravi dober, funkcionalen dokument, ki je v pomoč njemu in sodelavcem?

Skrbno sestavite poseben tim za načrtovanje (najbolje bo, če bo ta tim skrbel tudi za letno načrtovanje in spremljanje uresničevanja ciljev).
Člane tima čim bolje usposobite za zahtevno delo – načrtovanje.
Zavedajte se (tudi člani tima), da je načrtovanje proces in ne enkratno dejanje.
V naslednjih fazah v načrtovanje vključite vse zaposlene (po potrebi tudi starše in udeležence izobraževanja).
Pripravite se na sestanek s tem, da pridobite relevantne informacije in podatke.
Za načrtovanje si vzemite dovolj časa, saj je treba pretehtati vse možne vidike razvoja.
Spodbudite odprto komunikacijo.
Ob vseh priložnostih poudarjajte dogovorjeno vizijo razvoja.
Seveda ne pozabite povezati svojega programa razvoja z materialnimi in kadrovskimi možnostmi šole.

Akcijski načrt uresničevanja nalog iz programa razvoja

Sestavni del dobrega programa razvoja mora biti tudi akcijski načrt. Iz njega namreč lahko razberemo: prioritetne cilje, naloge, časovno dinamiko uresničevanja nalog, izvajalce in način preverjanja, ali so bili cilji uresničeni.

a) Sestavine dolgoročnejšega akcijskega načrta (kot sestavine programa razvoja)

Predvidene naloge, ki naj jih šola uresniči v predvidenem obdobju (na primer: kako okrepiti medpredmetno povezovanje, kako učinkovito razvijati kritično mišljenje učencev, kako popraviti bralno in funkcionalno pismenost učencev, kako izboljšati delovne navade učencev, kako zmanjšati medvrstniško nasilje v šoli itd.).
Cilji predvidene spremembe/izboljšave (kaj želimo doseči).
Potrebne aktivnosti, nujne za realizacijo predvidene naloge (podrobno predstaviti potrebne korake pri realizaciji).
Odgovorni nosilci aktivnosti (poimensko navesti vse, ki so predvidoma osebno odgovorni, da se bodo cilji uresničili).
Časovni okvir uresničevanja naloge (prikazati, katere naloge bodo predvidoma opravljene v posameznih letih).
Načine spremljanja uresničevanja predvidenih ciljev in opredeljene naloge (metode in načini spremljave, odgovorne osebe).
Ovrednotenje učinkov ob koncu načrtovanega obdobja – KAKO BOMO VEDELI, DA SMO PREDNOSTNI CILJ DOSEGLI? (merila in podlage za oceno, kdo bo spremljal, kdo in kdaj bo zbiral podatke, kdo bo pripravil poročilo, kateri organi ga bodo obravnavali, kdo bo pripravil smernice za nadaljnje delo).

b) Primer časovne opredelitve aktivnosti za načrtovano nalogo: IZBOLJŠANJE BRALNE PISMENOSTI UČENCEV[10]:

Cilj izboljšav 2014/15–2016/17: izboljšati bralno pismenost učencev

Prednostni cilji 2014/15:

podrobneje analizirati stanje bralne pismenosti in ugotoviti razloge zanj,
ugotoviti prednosti in šibke točke pri razvijanju bralne pismenosti,
načrtovati in izvajati profesionalni razvoj strokovnih delavcev na področju pristopov in uporabe metod in strategij za razvijanje bralne pismenosti pri učencih,
načrtovati in izvajati dejavnosti za razvijanje bralne pismenosti pri učencih,
izboljšati raven bralne pismenosti v primerjavi z ugotovljenim začetnim stanjem.

Prednostni cilji 2015/16:

načrtovati in izvajati dejavnosti za razvijanje bralne pismenosti pri učencih,
uporabljati različne pristope in uporabe metod in strategij za razvijanje bralne pismenosti pri učencih,
uskladitev dejavnosti/pristopov za razvijanje bralne pismenosti po predmetih, triadah, programih itd.,
spremljati uspešnost izvajanja različnih dejavnosti za razvijanje bralne pismenosti z opazovanjem, medsebojnimi hospitacijami in drugimi dejavnostmi strokovnih delavcev in učencev,
izmenjevati primere dobrih praks za razvijanje bralne pismenosti,
izboljšati raven bralne pismenosti v primerjavi z ugotovljenim začetnim stanjem in stanjem v preteklem šolskem letu.

Prednostni cilji 2016/17:

načrtovati in izvajati dejavnosti za razvijanje bralne pismenosti pri učencih,
izboljšati raven bralne pismenosti v primerjavi z ugotovljenim začetnim stanjem in stanjem v preteklem šolskem letu,
z izboljšanjem bralne pismenosti izboljšati dosežke učencev na nacionalnem preverjanju znanja.

c) Povezava akcijskega načrta programa razvoja šole z akcijskim načrtom v letnem delovnem načrtu

Na osnovi načrta izboljšav za predvideno obdobje šola pripravi akcijske (operativne) načrte za prihajajoče šolsko leto: akcijski načrt na ravni šole, akcijski načrt na ravni aktivov ali drugih skupin, akcijski načrt na ravni učiteljev. V teh akcijskih načrtih se konkretizirajo podrobni cilji in naloge.

Zaključek

Vizija, poslanstvo in vrednote vrtca oziroma šole predstavljajo okvir in usmeritev vsake vzgojno-izobraževalne organizacije pri pripravi lastnega kurikula, letnega delovnega načrta in akcijskih načrtov. V praksi pomenijo prvi korak pri prevzemanju avtonomnosti na nivoju zavoda in posameznih strokovnih delavcev ter njihove odgovornosti (ki je nedeljivo povezana z avtonomijo). Naj poudarim, da poslanstvo in vizija ne smeta ostati zgolj na ravni zavoda, ampak mora ravnatelj poskrbeti, da jo prevzame za svoji sleherni zaposleni v zavodu.

Značilno za prepoznavne šole je, da imajo opredeljeno dolgoročno razvojno vizijo (ki jo seveda po potrebi dopolnjujejo) in strategijo svojih zavodov, ki jo nenehno pojasnjujejo udeležencem izobraževanja, sodelavcem, staršem in deležnikom v okolju. V nadaljevanju je treba na kratko spregovoriti še o tem, kako prepoznavamo uspešne šole in uspešne ravnatelje.

Uspešne vzgojno-izobraževalne organizacije kažejo nekaj skupnih značilnosti, kot na primer:

jasno in določno usmerjeno vizijo,
varno in urejeno (organizirano) učno okolje,
klimo visokih pričakovanj do učencev in do strokovnih delavcev (tudi drugih delavcev, ki podpirajo učenje in poučevanje),
imajo ravnatelje, ki aktivnosti usmerjajo predvsem v kakovostno učenje in poučevanje,
imajo ravnatelje, ki sprotno spremljajo delo v vrtcu oziroma šoli (s poudarkom na vzgojno-izobraževalnem delu),
uspešne vzgojno-izobraževalne organizacije gojijo trdne vezi s starši svojih udeležencev izobraževanja,
uspešne vzgojno-izobraževalne organizacije sprotno ocenjujejo svoje dosežke in po potrebi pripravljajo izboljšave,
uspešne vzgojno-izobraževalne organizacije se zavedajo, da se najvažnejši procesi dogajajo v oddelku oziroma v učilnici, zato mora ravnatelj pozorno spremljati in usmerjati področje delovnih razmer, delovne klime sodelujočih, cilje in vizijo zavoda, izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev, potrebnih sprememb učenja in poučevanja, povezovanje z okoljem, spodbujanje inovacij itd.

Skupne lastnosti uspešnih vodij (torej tudi ravnateljev)[11]

V raziskavah ni mogoče najti posebne enotnosti o tipičnih lastnostih uspešnih vodij, med katere spadajo lahko tudi ravnatelji. Mayer navaja nekaj tipičnih lastnosti, ki so se v njegovi študiji pokazale kot pomembne, in sicer:

Inteligentnost: Avtor ugotavlja, da visoko inteligentni vodje niso vedno dobri vodje, saj so preveč zazrti vase. So pa vendarle zelo uspešni. Velja torej, da so uspešni vodje tudi visoko inteligentni.
Osebnost v ožjem pomenu – vključuje karakterne lastnosti: Pri tem izstopa gospodovalnost (dominantnost), ki je notranja težnja po moči in vplivu na druge. Prav ta lastnost pomeni gonilo sprememb, kar dober vodja potrebuje. Pretirana dominantnost vodje pa je lahko tudi ovira v odnosih. Zato je pomembna tudi odprtost, ki je temelj komunikativnosti, družabnosti, vzpostavljanju odnosov, empatiji. Odprtost pa skupaj z dominantnostjo pomaga vodji, da je uspešen.
Čustvena stabilnost.
Ustvarjalnost (ustvarjalnost je tudi ena najpomembnejših komponent karizmatične osebnosti.).
Izraznost (»Veščine izražanja so še posebno pomembne v procesu poverjanja nalog, pri različnih predstavitvah, na poslovnih pogajanjih, v pedagoškem procesu, pri mentorstvu in v javnem nastopanju.«).
Pozitivna samopodoba.
Odločnost.
Etičnost.
Altruizem vodje do sodelavcev.

Če strnemo; spoznanja mnogih raziskovalcev (ki sicer niso v veliki meri skladna) navajajo, da je za uspešnega ravnatelja pomembno:

da je vizionar,
da se je pripravljen nenehno učiti in k učenju spodbujati vse deležnike v svoji okolici,
da odlično poskrbi za učenje in poučevanje in njun kakovosten razvoj in je opora v strokovnih prizadevanjih sodelavcev – zna navdihniti svoje sodelavce za uvajanje sprememb v delo,
imeti mora visoka pričakovanja do dosežkov učencev, svojih sodelavcev in do sebe,
biti mora izvrsten poslušalec,
znati mora razvijati dobre medsebojne odnose,
biti mora organiziran v delovanju,
biti mora pošten/etičen in empatičen pri svojem delovanju,
da zna hitro in učinkovito razreševati konflikte in probleme, ki se pojavljajo v šoli itd.

V praksi se pogosto potrdi, da so naštete lastnosti dobrih ravnateljev pomembne tudi v šolah in je uspešnost zavoda posledično v veliki meri odvisna od ravnateljevega vodenja, usmerjenega v dolgoročnejši razvoj zavoda. (Nekateri raziskovalci so skušali ovrednotiti ravnateljevo uspešnost in so ugotavljali, da ravnatelji, ki so usmerjeni prvenstveno v urejanje materialnih razmer in zadovoljstvo udeležencev, dosegajo do 36 % uspešnost. Ravnatelji, ki prvenstveno skrbijo za uspešnost učenja in poučevanja, in ga tudi redno spremljajo, dosežejo do 74 % uspešnost.). Ali kot je nekje povedal Nelson Mandela, najboljši vodje so tisti, ki vodijo ljudi tako, da le-ti niti ne opazijo, da so vodeni.

[1] Priročnik za ravnatelje. (2010–). Maribor: Založba Forum Media d.o.o.

[2] Parker, G. (2011). Key concepts of planning. Thousand Oaks, CA: Sage.

[3] Zakon o organizaciji vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 – ZVaj.

[4] Brejc, M. in drugi (2014). Protokol za uvajanje izboljšav in samoevalvacijo v šolah in vrtcih. Str. 27. Kranj: Šola za ravnatelje.

[5] Širec, A. (2019). Ravnateljeva skrb za učenje. Str. 90. Maribor: Založba Obzorja.

[6] Ibidem. Str. 68.

[7] Fyffe, L., Hay, I., Palmer, G. (2004.), Issues and Concerns in Children’s ValueEducation.U:B. Bartlett,F .Bryer, D. Roebuck, Q. Nathan(ur.), Educating: Weaving Researchinto Practice:Volume 2, https://www.researchgate.net/publication/37618571_Issues_and_Concerns_in_Children’s_Values_Education.

[8] Hooper,C., Zbar, V., Brown, D., Bereznicki, B.(ur.) (2003.),Values education study:Literature review. Values education study – Final report, str.1 68-212.Curriculum Corporation, Melbourne.

[9] Širec 2019, 71.

[10]Brejc, M. in drugi (2014), stran 33.

[11] Mayer, J. (2004). Lastnosti uspešnih vodij. Lex localis, letnik II, številka 3, stran 51 – 68.

Za uporabo priljubljenih vsebin se prijavite.