Postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami lahko poteka na prvi in drugi stopnji. Prične se na Zavodu RS za šolstvo kot prvostopenjskem organu (v nadaljevanju: ZRSŠ) ob prejemu zahteve za uvedbo postopka usmerjanja s prilogami, ki jo lahko v pisni obliki posredujejo starši oz. zakoniti zastopniki otroka, vzgojno-izobraževalni oz. socialno-varstveni zavod (pravna oseba) ali zase oseba, starejša od 15 let (starejša mladoletnica oziroma starejši mladoletnik; v nadaljnjem besedilu: starejši mladoletnik), kot to določa Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12, 41/17 – ZOPOPP in 200/20 – ZOOMTVI) (v nadaljevanju: ZUOPP-1) v 25. in 26. členu.

Na prvi stopnji ZRSŠ v okviru postopka na podlagi strokovnega mnenja pripravi odločbo o usmeritvi. Starši ali polnoletna oseba ali starejši mladoletnik se lahko na odločbo pritožijo, če se ne strinjajo z njeno vsebino (program vzgoje in izobraževanja, šola ali zavod, datum vključitve, dodatna strokovna pomoč, prilagoditve opreme, prostora in izvajanja, dodelitev spremljevalca ter druge pravice). Pritožijo se lahko pisno ali ustno na zapisnik pri pristojni območni enoti ZRSŠ v 15 dneh po prejemu odločbe. Pravico do pritožbe zoper odločbo ima tudi zavod, ki je podal zahtevo za začetek postopka usmerjanja.

ZRSŠ nato odstopi pritožbo drugostopenjskemu organu, in sicer Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju: ministrstvo), kjer deluje Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami na drugi stopnji (v nadaljevanju: KUOPP II).

V nadaljevanju bomo podrobno predstavili delovanje KUOPP II in njeno sestavo ter opisali potek postopka usmerjanja otrok na drugi stopnji.

Sestava in delo Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami na drugi stopnji

Minister za izobraževanje, znanost in šport je leta 2013 izdal Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 88/13) (v nadaljevanju: pravilnik), v katerem so določeni organizacija in način dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami prve in druge stopnje ter pogoji za imenovanje in razrešitev članov komisije. Temu je sledila priprava Navodil za delovanje komisije druge stopnje za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami[1], ki podrobneje določajo delo komisije na drugi stopnji ter podrobnejšo ureditev v zvezi z izločitvijo predsednika in člana komisije.

Ministrstvo predsednika in člane izbira na podlagi »Javnega poziva za kandidiranje strokovnjakov za člane komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami na drugi stopnji.« Člane KUOPP II se imenuje s sklepom. Predsednik in člani KUOPP II se imenujejo za dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani. Tisti, ki odločajo na prvi stopnji (ZRSŠ), ne smejo odločati na drugi stopnji. Predsednika oziroma člane komisije se izloči, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

Predsednik KUOPP II je lahko, kdor je končal:

– univerzitetni študijski program defektologije, specialne in rehabilitacijske pedagogike, socialne pedagogike ali psihologije ali magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave), specialna in rehabilitacijska pedagogika (smer tiflopedagogika in specifične učne težave), logopedija in surdopedagogika, socialna pedagogika ali psihologija in

– je bil najmanj eno mandatno obdobje predsednik ali član komisije prve ali druge stopnje.

– univerzitetni študijski program medicine ali splošne medicine ali enovit magistrski študijski program druge stopnje medicine ali splošne medicine,

– ima specializacijo iz pediatrije ali otroške in mladostniške psihiatrije,

– ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju strokovnega dela z otroki s posebnimi potrebami in je bil najmanj eno mandatno obdobje predsednik ali član komisije prve ali druge stopnje.

Član KUOPP II je lahko, kdor je končal:

– univerzitetni študijski program defektologije, specialne in rehabilitacijske pedagogike, socialne pedagogike ali psihologije ali magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave), specialna in rehabilitacijska pedagogika (smer tiflopedagogika in specifične učne težave), logopedija in surdopedagogika, socialna pedagogika ali psihologija,

– univerzitetni študijski program medicine ali splošne medicine ali enovit magistrski študijski program druge stopnje medicine ali splošne medicine in ima specializacijo iz pediatrije ali otroške in mladostniške psihiatrije ter najmanj pet let delovnih izkušenj na področju strokovnega dela z otroki s posebnimi potrebami.

Predsednik ali član KUOPP II se razreši pred potekom časa, za katerega je imenovan, v primeru ko sam zahteva razrešitev, kadar ne izpolnjuje ali krši določbe zakona in drugih pravnih aktov, ki urejajo usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, ter kadar ne izpolnjuje ali krši pogodbene obveznosti v zvezi z delom v komisiji.

Delo komisije druge stopnje vodi in organizira predsednik KUOPP II[2], ki organizira tudi delo s člani KUOPP II[3].

Potek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami na drugi stopnji

Kot smo že uvodoma zapisali ZRSŠ ministrstvu odstopi pritožbo s kopijo prvostopenjskega spisa oziroma z vso dokumentacijo, ki jo v zvezi s konkretnim primerom hrani (predvsem so pomembna poročila – psihološko, defektološko, logopedsko, pediatrično, psihiatrično itd.), in sicer z dopisom, v katerem potrdi, da je pritožba pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi.

Vsako prispelo pritožbo pravnik, ki je s strani ministra pooblaščen za vodenje in odločanje v postopkih usmerjanja (v nadaljevanju: pravnik), pregleda jo uvrsti na sejo KUOPP II. Na drugi stopnji velja, da se zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ali bistvene kršitve določb postopka izpodbijane odločbe o usmeritvi ne sme odpraviti in zadeve vrniti v nov postopek, če je nepravilnost mogoče odpraviti v postopku na drugi stopnji. Če je pritožba podana zaradi nepopolno ali zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, mora organ druge stopnje pred odločitvijo pridobiti strokovno mnenje komisije za usmerjanje druge stopnje.

Ministrstvo na drugi stopnji odloča tudi v primeru molka organa. Molk organa nastopi takrat, ko pristojni organ ne izda odločbe o zahtevku stranke v zakonsko predpisanem roku. Molk organa je pomemben institut z vidika varovanja pravic, ter krepitve pravne varnosti. Varstvo pravic strank je na ta način zagotovljeno v primerih, ko je nek organ zaradi različnih možnih dejavnikov (zaradi preobilice dela, slabe organizacije, založitve ali izgube vloge ipd.) pasiven in ne sprejme nobene odločitve oziroma ne izda upravnega akta. Stranka ni vezana na noben rok za vložitev pritožbe zaradi molka organa in lahko to stori kadar koli po izteku rokov za izdajo odločbe.

Preden se skliče seja KUOPP II, mora pravnik na ministrstvu z dopisom zaprositi in pridobiti najnovejše poročilo šole oziroma zavoda, katerega otrok obiskuje ali pa ga je obiskoval. Z dopisom se posredujejo tudi navodila za pripravo poročila šoli oziroma zavodu[4]. Poročilo mora vsebovati sledeče točke:

1. POTEK DOSEDANJEGA ŠOLANJA

• uspešno zaključeni razredi, doseganje standardov znanja, ponavljanja, napredovanja z negativno oceno

1. DELO IN UČNI USPEH

• znanja in spretnosti, ki jih je otrok dosegel pri posameznih predmetih (poudarek na MA in SLJ).
• področja, kjer ima težave (čim bolj konkreten opis)
• dejavnosti, pri katerih je posebej motiviran in uspešen
• učni pripomočki, ki jih zna uporabljati sam ali s pomočjo učitelja
• motivacija za delo, sodelovanje med poukom, interesi
• samostojnost, vztrajnost, doslednost
• stili učenja

Če poročilu priložijo otrokove izdelke, morajo le-ti biti opremljeni z datumom, navodilom za delo in s kratkim opisom izvajanja (samostojno delo, pomoč učiteljice, pripomočki …)

1. SAMOPODOBA

• doživljanje samega sebe
• odnos do lastnih izdelkov

1. ODNOSI S SOŠOLCI in Z UČITELJI

• položaj otroka v skupini, sodelovanje
• načini komunikacije
• spoštovanje pravil in dogovorov
• konflikti

1. SKUPINSKA IN INDIVIDUALNA POMOČ OTROKU

• šolska svetovalna služba, defektologi ali specialni pedagogi, učitelji, drugi
• dopolnilni pouk (0,5 ure na oddelek)
• individualizacija, diferenciacija (kdaj, v kolikšni meri)
• posebnosti pri preverjanju in ocenjevanju znanja

1. DODATNA STROKOVNA POMOČ

• število ur na teden
• otrokovo sodelovanje
• priprava in izvajanje individualiziranega programa (če je bil potreben)

1. SODELOVANJE S STARŠI

• pogostost in načini sodelovanje s starši
• njihovo videnje sposobnosti, zmožnosti in težav otroka
• podpora in pomoč staršev pri šolskem delu

Nato sledi priprava strokovnega mnenja, kjer KUOPP II predlaga usmeritev otroka s posebnimi potrebami v ustrezen program vzgoje in izobraževanja[5] ob upoštevanju njegovih potreb na telesnem, spoznavnem, čustvenem, socialnem področju ter posebnih zdravstvenih potreb ob upoštevanju otrokove dosežene ravni razvoja, zmožnosti za učenje in doseganja standardov znanja ter prognoze njegovega nadaljnjega razvoja ob upoštevanju otrokovih primanjkljajev, ovir oziroma motenj in kriterijev za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj. Torej otroke s posebnimi potrebami komisija usmeri v program vzgoje in izobraževanja, ki je najprimernejši glede na njegove vzgojno-izobraževalne potrebe. Lahko pa komisija predlaga tudi drugačno usmeritev skladno s 13. členom Pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 88/13), če je to otroku v največjo korist, kar mora biti ustrezno obrazloženo. V strokovnem mnenju se mora KUOPP II opredeliti tudi do vseh strokovnih pritožbenih navedb vlagatelja pritožbe.

Predsednik komisije in člani morajo izdelati strokovno mnenje v roku 90 dni od dneva, ko ministrstvo prejme obvezno dokumentacijo, kot jo določa 26. člen ZUOPP-1. Pri pripravi strokovnega mnenja morajo upoštevati:

• ZUOPP-1,
• Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 88/13),
• Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči (Uradni list RS, št. 88/13),
• stroko s področja usmerjanja otrok s posebnimi potrebami,
• Kriterije za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami (0073-5/2015-1 (6100) z dne 30. 6. 2015 ter
• predpise s področja vzgoje in izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva.

Prav tako morajo upoštevati tudi dejstva, pridobljena v okviru pogovora z vlagateljem zahteve za uvedbo postopka, s strokovnimi delavci vzgojno-izobraževalnih in drugih institucij, lahko pa tudi z otrokom, če je to potrebno. Če tako presodijo, lahko otroka tudi pregledajo.

Pri pogovoru z otrokom o postopku usmerjanja, ki se vodi v šoli ali zavodu ter pogovoru otroka s člani komisije oziroma pri pregledu otroka, je na njegovo željo ali željo staršev lahko prisotna tudi oseba, ki jo je otrok sam izbral razen v primerih diagnostičnih preiskav, kjer je navzočnost tretje osebe lahko moteča ali je v navodilih za izvedbo medicinskih preiskav določeno drugače.

Strokovno mnenje mora biti izčrpno, utemeljeno in skladno z dejanskim stanjem obravnavanega otroka. Strokovno mnenje se pripravi na predpisanem obrazcu »Strokovno mnenje«. Če se usmeri otroka s posebnimi potrebami v program osnovnošolskega izobraževanja, ki se organizira na domu, komisija pripravi mnenje o izobraževanju na domu na predpisanem obrazcu »Mnenje o izobraževanju otroka na domu«.

Preden se strokovno mnenje vroči staršem ali starejšemu mladoletniku, pravnik ministrstva od ravnatelja/direktorja institucije, kamor se otroka usmeri, pridobi zagotovilo, da šola oziroma zavod izpolnjuje vse kadrovske in prostorske pogoje za sprejem tega otroka.

Končni predlog usmeritve na drugi strani pomeni, da člani KUOPP II pripravijo strokovno mnenje in ga podpisanega v fizični obliki dostavijo pravniku na ministrstvu, ki kopijo slednjega skupaj z dopisom naslovi na otrokove starše ali starejšega mladoletnika, ki je sam podal pritožbo.

Ko je strokovno mnenje staršem ali starejšemu mladoletniku posredovano, je treba počakati osem dni, da mine rok za pripombe staršev oz. starejšega mladoletnika zoper to strokovno mnenje. Če pripomb ni, pravnik na podlagi dokumentacije iz spisa napiše odločbo.

Če pa starši oziroma starejši mladoletnik pošljejo pripombe na strokovno mnenje, je treba zadevo ponovno uvrstiti na dnevni red seje KUOPP II, ki pripombe pogleda in se odloči o nadaljnjem postopku. Če KUOPP II ob pregledu pripomb meni, da pripombe niso argumentirane in da ostaja pri svoji prvotni odločitvi, predsednik in člani KUOPP II pripravijo podpisano besedilo odgovora na pripombe V primeru da KUOPP II pripombe upošteva, se ponovi postopek iz predhodnega odstavka, torej pripravi novo strokovno mnenje s strani KUOPP II in se ga pošlje staršem oziroma starejšemu mladoletniku.

Ko je odločba pripravljena, jo pravnik z dopisom priporočeno s povratnico vroči staršem oziroma starejšemu mladoletniku, pristojni območni enoti ZRSŠ-ja in šoli oziroma zavodu.

V primeru zahteve za spremembo odločbe zaradi spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na usmeritve otroka, lahko starši, starejši mladoletnik, vzgojno-izobraževalni zavod, socialnovarstveni zavod ali Center za socialno delo poda pri organu, ki je odločal o usmeritvi, zahtevo za spremembo ali predčasno prenehanje veljavnosti dokončne odločbe o usmeritvi ali njenega dela. Predlagatelj mora v predlogu navesti dejstva in dokaze, na katere opira svojo zahtevo ter utemeljiti korist, ki bi jo otrok oziroma vzgojno-izobraževalni zavod imela s spremembo usmeritve. Z odločbo, izdano na podlagi tega, se prejšnja odločba potrdi ali spremeni.

Torej, ko je odločba izdana na II. stopnji, so starši dolžni vključiti otroka s posebnimi potrebami v šolo ali zavod v skladu z dokončno odločbo o usmeritvi v roku 15 dni od njene dokončnosti, če z odločbo o usmeritvi ni določeno drugače. Šola ali zavod, v katerega mora biti otrok s posebnimi potrebami v skladu z dokončno odločbo o usmeritvi vključen, mora otroka s posebnimi potrebami vključiti. Če se otrok s posebnimi potrebami v roku ne vključi v vzgojno-izobraževalni zavod, kamor je bil usmerjen, mora ta nemudoma obvestiti ZRSŠ in inšpektorja, pristojnega za šolstvo. V primeru nevključitve otroka s posebnimi potrebami v vzgojni ali socialnovarstveni zavod mora ta obvestiti ZRSŠ in inšpektorja, pristojnega za šolstvo ter Center za socialno delo.

Možnost upravnega spora

V primeru, da vlagatelj prejme odločbo ministrstva, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba in kljub drugačni odločitvi ministrstva meni, da sta pravo in pravica na njegovi stani, lahko v tem primeru dokazuje svoj prav v sodnem postopku. Upravni spor[6] je sodni proces, ki poteka med fizično ali pravno osebo ter državnim organom, organom lokalne skupnosti ali nosilcem javnih pooblastil. S pomočjo upravnega spora se izvaja nadzor nad zakonitostjo izdanih dokončnih posamičnih aktov. Sodišče med drugim odloča o:

• zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika (npr. upravni spor zoper odločbo pristojnega ministrstva, s katero je bilo odločeno o pritožbi);
• zakonitosti aktov organov, izdanih v obliki predpisa, če urejajo posamična razmerja in (npr. državni prostorski načrt, s katerim se vpliva na posamezne nepremičnine) in
• o sporih zaradi neizdaje ali nevročitve akta (t.i. molk organa).

Tožba se vloži na upravno sodišče, ki je pristojno za odločanje (29. čl. ZUS-1); sodišča so v Ljubljani, Celju, Mariboru in Novi Gorici. V tožbi je treba navesti tožnikovo ime in priimek ter prebivališče oziroma njegovo ime in sedež in upravni akt, zoper katerega je podana tožba. Utemeljiti je treba, zakaj se toži, ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi.

Sodišče v primeru utemeljene tožbe izpodbijani upravni akt odpravi in vrne v nov upravni postopek, izjemoma pa samo sprejme odločitev (t.i. spor polne jurisdikcije). Upravni spor se zaključi s sodno odločbo ali s sklepom. Odločitev o upravni zadevi postane po zaključenem upravnem sporu pravnomočna.

Literatura:

– Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami (0073-5/2015-1 (6100) z dne 30.6.2015

– Navodila za delovanje komisije druge stopnje za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami 2013 številka 900-52/2013/12 z dne 20.11.2013, MIZŠ.

– Navodila za delovanje komisije druge stopnje za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami 2019 številka 012-14/2019/15 z dne 11. 6. 2019, MIZŠ.

– Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 88/13) .

– Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči (Uradni list RS, št. 88/13)

– Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12, 41/17 – ZOPOPP in 200/20 – ZOOMTVI).

– Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 107/09 – odl. US, 62/10, 98/11 – odl. US, 109/12 in 10/17 – ZPP-E).

[1] Navodila za delovanje komisije druge stopnje za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami 2013 številka 900-52/2013/12 z dne 20. 11. 2013 in posodobljena Navodila za delovanje komisije druge stopnje za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami 2019 številka 012-14/2019/15 z dne 11. 6. 2019. Vir: MIZŠ.

[2] Naloge predsednika komisije so, da: – vodi, organizira, usmerja in usklajuje delo komisije, – določi člane, ki aktivno sodelujejo na posamezni seji, – potrdi pisno evidenco o opravljenem delu z dokazili, odobri predlog obračuna storitev za delo članov KUOPP II, – skrbi za pripravo strokovnega mnenja, – na osnovi pregleda strokovne dokumentacije in poročila vrtca, šole ali zavoda o otroku, sodeluje pri pripravi strokovnega mnenja, – preveri, kater šola oziroma zavod, v katerega se bo otrok vključil s seznama osnovnih šol, gimnazij, poklicnih in strokovnih šol, srednjih tehniških in srednjih strokovnih šol, zavodov, lahko zagotovi pogoje za vzgojo in izobraževanje posameznih skupin otrok s posebnimi potrebami, – po potrebi predlaga pridobitev dodatne dokumentacije od vzgojno-izobraževalnih, socialnih, zdravstvenih in drugih institucij v skladu z zakonodajo, ki ureja varstvo osebnih podatkov, – po potrebi določi sodelovanje vlagateljev, učitelja, ki izvaja vzgojno-izobraževalno delo z otrokom na posamezni seji, predstavnika Centra za socialno delo, zdravnika posameznega otroka ali otroka na posamezni seji, – po potrebi določi pregled otroka,- obvesti ministra o potrebi po novem članu KUOPP II, -obvesti ministra o problematiki dela komisije I. stopnje, – skrbi za strokovno in enotno izvajanje dela KUOPP II v skladu s predpisi, -pripravi letno poročilo o plačilih članov in ga posreduje ministru, – druge naloge po nalogu ministra.

[3] Član KUOPP II ima naslednje naloge: – na osnovi pregleda strokovne dokumentacije sodeluje pri pripravi strokovnega mnenja,

– na predlog predsednika komisije opravi tudi diagnostični pregled in pripravi poročilo o pregledu, – v postopku priprave strokovnega mnenja lahko sodeluje tudi z vlagateljem, vrtci, šolami in drugimi zavodi, – o svojem delu pripravi pisno mnenje o posameznem otroku, ki ga obravnavajo na posamezni seji in ki je priloga evidence o opravljenem delu, – druge po nalogu predsednika.

[4] Navodila za oblikovanje poročila šole o otroku s posebnimi potrebami za komisijo za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami II. stopnje (Vir: MIZŠ)

[5] Vzgojno-izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, otroci z avtističnimi motnjami).

Prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom (slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, otroci z avtističnimi motnjami)

Prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom (otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju in otroci z avtističnimi motnjami).

Posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in drugih posebnih programih (otroci z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in otroci z avtističnimi motnjami). V druge posebne programe se praviloma usmerijo otroci, pri katerih se v času šolanja pojavi potreba po vključitvi v rehabilitacijske ali druge posebne programe.

Vzgojni program je namenjen otrokom, ki so vključeni v vzgojne zavode. Posamezni elementi vzgojnega programa se izvajajo kot dodatna strokovna pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj v drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih, in sicer kot, socialno integrativni, preventivni, kompenzacijski in korekcijski program ter kot del programa produkcijske šole. Vzgojni program domov za učence s posebnimi potrebami je namenjen otrokom, ki so vključeni v domove pri zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami in v domove učencev pri osnovnih šolah s prilagojenim programom.

[6] https://www.2.kgzs.si/Portals/0/Dokumenti/prispevki/Pravo/24%20Upravni%20spor.pdf