Iz sredstev, ki jih prispevajo starši

Prispevek učenca za šolo v naravi določi šola. V prispevku učenca za šolo v naravi, za katero se sredstva za sofinanciranje zagotavljajo iz državnega proračuna, so vključeni le dejanski stroški učenca v skladu s 5. členom Pravilnika.[AŠ1] Vsak učenec je do sofinanciranja šole v naravi iz državnega proračuna in do subvencioniranja šole v naravi iz sredstev državnega proračuna v skladu s kriteriji iz tega pravilnika upravičen najmanj enkrat v času njegovega obveznega osnovnošolskega izobraževanja (15. člen Pravilnika).

Če sredstva za sofinanciranje šole v naravi, ki se zagotavljajo iz državnega proračuna, presegajo stroške strokovnih delavcev za izvedbo šole v naravi, je šola dolžna znižati prispevek učenca[AŠ2] (9. člen, 3. odstavek).

V prispevku učenca za šolo v naravi, za katero se sredstva za sofinanciranje ne zagotavljajo iz državnega proračuna, so lahko poleg stroškov učenca v skladu s 5. členom Pravilnika vključeni tudi dejanski stroški strokovnih delavcev v skladu s 6. členom Pravilnika (9. člen Pravilnika).

Šola pri določitvi višine dodelitve sredstev upošteva zlasti naslednje kriterije: prejemanje denarne socialne pomoči po predpisih o socialnem varstvu, višino dohodkov na družinskega člana, višino otroških dodatkov, morebitno brezposelnost staršev, dolgotrajno bolezen v družini, dolgotrajnejše socialne težave itd. Sredstva za sofinanciranje in subvencioniranje šole v naravi se zagotavljajo na podlagi sklepa, ki ga za tekoče koledarsko leto izda minister, pristojen za šolstvo (11. člen Pravilnika, 1. odstavek).

Seveda pa je nekaj težav, ki jih navajajo starši, povezanih tudi z ustrezno opremo učencev v šoli v naravi. Predvsem zahtevnejša in dražja oprema je potrebna za šolo v naravi, kjer se izvaja program smučanja. Šole problem rešujejo na različne načine (s posojanjem, donacijami, s sredstvi ustanoviteljev ipd.).

Iz sredstev šolskega sklada[1]

Namen skladov je zagotavljanje vrtcem oziroma šolam dodatna sredstva za nakup različne nadstandardne opreme za izvajanje dodatnih dejavnosti otrok, pomoč socialno šibkim otokom pri udeležbi na nadstandardnih dejavnostih, ki jih organizira šola in niso financirani iz javnih sredstev, ipd. Šolski skladi zdaj pridobivajo sredstva z donacijami različnih fizičnih in pravnih oseb, z vplačili staršev otrok in na druge načine (npr. z organizacijo zbiranja starega papirja in drugih odpadkov, organizacijo prodajnih bazarjev izdelkov, ki jih naredijo otroci, ipd.). Po spremembah (Zakon o dohodnini, sprememba letnik 2022) 142. člen, 2. odstavek jasno vključuje šole in vrtce ter njihove sklade med upravičence do deleža dohodnine za donacije. Odstavek 5 in 6 določata, da lahko rezidenti namenijo do 0,3 % svoje dohodnine šolam in skladom vrtcev, ki delujejo v javnem interesu in zagotavljajo enake možnosti za otroke iz socialno manj spodbudnih okolij. [2][AŠ4]

Iz donacij (te se zbirajo v šolskem skladu in porabljajo skladno s pravili sklada).

Sklad iz prejšnjega odstavka pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in iz drugih virov. Ne glede na ureditev v zakonu, ki ureja dohodnino, je upravičenec do največ 0,3 % donacije posameznega rezidenta iz namenitve dela dohodnine za posamezno leto lahko tudi šolski sklad oziroma sklad vrtca, ki sredstva iz sklada namenja tudi otrokom, učencem in dijakom iz socialno manj vzpodbudnih okolij, kot jih določa prejšnji odstavek. Šolski sklad oziroma sklad vrtca je uvrščen na seznam upravičencev do donacij iz naslova dohodnine v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino. Ministrstvo, pristojno za šolstvo, ministrstvu, pristojnem za finance, enkrat letno zagotovi podatke o skladih, potrebne za namen priprave seznama upravičencev do donacij (ZOFVI. 135. člen, 2. odstavek).

Prispevek na posameznega učenca se lahko zniža (10. člen Pravilnika) za sredstva, ki jih prispevajo za ta namen občine (82. člen ZOFVI), za sredstva donacij (135. člen ZOFVI), prispevkov sponzorjev, za sredstva iz šolskega sklada za ta namen in druga sredstva.

Na koncu je treba poudariti, kot navajajo nekateri ravnatelji, da cena šole v naravi ni edini razlog, da se je posamezni učenci ne udeležijo. Po njihovih podatkih je osip nekje od pet do petnajst odstotkov. Vzroki so navadno: starši se ne morejo ločiti od otrok (ali obratno), nezaupanje, posebne diete otrok, nastanitev ni na dovolj visokem nivoju ipd.

Kakovost šole v naravi je zelo odvisna od kadrov, ki jo izvajajo. Še tako dobro napisan program je lahko malo vreden, če ga ne izvedemo dovolj kakovostno. Delavcev mora biti dovolj, imeti morajo ustrezno teoretično in funkcionalno znanje. Treba je striktno upoštevati predpisane normative za varno delo v skupinah. Strokovni delavci, ki učijo plavanje/smučanje, morajo biti ustrezno usposobljeni.

[1] ZOFVI. 135. člen.

[2] Zakon o dohodnini (ZDoh-2). Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US, 158/22, 131/23 – ZORZFS, 104/24, 22/25 – ZZZRO-1 in 40/25 – ZZZRO-1 in 40/25 – ZINR.

[AŠ1]Za piko dodaj še določilo Pravilnika:

Vsak učenec je do sofinanciranja šole v naravi iz državnega proračuna in do subvencioniranja šole v naravi iz sredstev državnega proračuna v skladu s kriteriji iz tega pravilnika upravičen najmanj enkrat v času njegovega obveznega osnovnošolskega izobraževanja (15. člen Pravilnika).

[AŠ2]Pred piko na koncu povedi v oklepaju dodaj:

(9. člen, 3. odstavek)

[AŠ3]V opombi navedi:

ZOFVI. 135. člen.

[AŠ4]To poved črtaj in jo nadomesti z novo:

Po spremembah (Zakon o dohodnini, sprememba letnik 2022) 142. člen, 2. odstavek jasno vključuje šole in vrtce ter njihove sklade med upravičence do deleža dohodnine za donacije. Odstavek 5 in 6 določata, da lahko rezidenti namenijo do 0,3 % svoje dohodnine šolam in skladom vrtcev, ki delujejo v javnem interesu in zagotavljajo enake možnosti za otroke iz socialno manj spodbudnih okolij.

Dodaj na koncu še sklic na opombo:

Zakon o dohodnini (ZDoh-2). Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US, 158/22, 131/23 – ZORZFS, 104/24, 22/25 – ZZZRO-1 in 40/25 – ZZZRO-1 in 40/25 – ZINR.