Izvedba šole v naravi

Vsaka šola sama oblikuje izvedbeni program, pri čemer upošteva načela in cilje splošnega programa ter okoliščine in materialne možnosti družin učencev. S predpisi predvideno šolo v naravi šole izvajajo v centrih šolskih in obšolskih dejavnosti (COŠD). Šolo v naravi, dogovorjeno s starši, pa lahko šole organizirajo prav tako v COŠD (če je mogoče) ali drugje (po lastni presoji).

»Šola mora učencu ponuditi program šole v naravi, v času obveznega izobraževanja je dolžna organizirati vsaj dve. Priporočamo, da jo organizira vsaj enkrat ob koncu vsakega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Učenec jo ali je ne izbere.«[1]

ZOFVI[2] v 81. členu opredeljuje financiranje šole v naravi. Predvidena je udeležba države in staršev: iz sredstev državnega proračuna se v skladu z zakonom, normativi in standardi ter kolektivno pogodbo zagotavljajo osebni prejemki tudi za program šole v naravi, starši (ali drugi) pa prispevajo za materialni del šole v naravi. Za učence, ki zaradi socialnega položaja prispevka ne zmorejo plačati v celoti, sredstva v skladu z normativi in standardi zagotovi država (83. člen ZOFVI).

Pomembno, a v praksi pogosto povezano s težavami, je napotilo osnovnim šolam, da lahko pod določenimi pogoji organizirajo in ponudijo tudi več kot dve izvedbi šole v naravi.

Pogoji pa so naslednji:

»/…/ šolo v naravi v času osnovnošolskega izobraževanja učencu financirajo starši; šola mora izvesti vse aktivnosti, da se vanjo vključijo tudi otroci, katerih starši prispevka ne zmorejo plačati; šola v naravi je organizirana znotraj števila ur osnovnošolskega izobraževanja in uresničuje izbrane cilje učnega načrta, zato mora šola za učence, ki se šole v naravi ne udeležijo, v tem času organizirati primerljiv program (cilji šole v naravi); šola mora za izvedbo šole v naravi pridobiti soglasje večine staršev.« Poleg tega je šola dolžna analizirati vzroke, zaradi katerih se posamezni učenci ne morejo ali nočejo udeležiti šole v naravi.

Prav ti pogoji v posameznih šolah povzročajo nesporazume in konflikte. Nekateri od njih so:

• Organizatorji šole v naravi (osnovne šole) včasih pozabijo na finančne zmožnosti posameznih družin. Posledici sta vsaj dve:
  • starši lahko najdejo cenejše rešitve, a jih šola ignorira (kar vodi v konflikt);
  • število učencev, ki se šole v naravi ne udeležijo, je previsoko in se postavlja vprašanje o smiselnosti takšne oblike dela.
• Šole imajo pogosto kadrovske težave pri zagotavljanju uresničevanja ciljev izobraževanja za učence v šoli v naravi in izobraževanju učencev, ki se šole v naravi ne morejo udeležiti.
• Posamezni starši želijo prevzeti organizacijo šole v naravi v svoje roke in, kljub jasnemu zakonskemu določilu, pritiskajo na šolo, naj jim to dovoli.

PRIPRAVA NA ŠOLO V NARAVI (več mesecev prej)

• Določite termin dovolj zgodaj (vsaj 3–6 mesecev vnaprej).
• Rezervirajte lokacijo (dom, hotel, kmetijo itd.) – preverite reference, prehrano, prenočišča, varnost.
• Določite cilje (npr. športna dejavnost, ekologija, timsko delo, prilagajanje življenju v naravi).
• Pripravite program dejavnosti z vsebinami, ki povezujejo učni načrt (naravoslovje, šport, družboslovje..

Še nekaj namigov za uspešno pripravo in izvedbo šole v naravi[AŠ2] :

1. Ravnatelj šole naj določi tim strokovnih delavcev, ki pripravi (z vidika učnih načrtov) vse potrebno za izvedbo šole v naravi.
2. Ravnatelj mora razmisliti, kateri strokovni delavci bodo spremljali učence oziroma izvedli šolo v naravi in kako bo šola poskrbela za pouk učencev, ki se šole v naravi ne bodo udeležili.
3. Prav tako mora ravnatelj proučiti, zakaj se posamezni učenci ne morejo ali nočejo udeležiti šole v naravi in kako bo šola pomagala učencem, katerih starši nimajo potrebnih finančnih sredstev.
4. Ravnatelj naj pripravi tudi navodila za učitelje – izvajalce programa šole v naravi, v katerih naj bo še posebej poudarjen vidik varnosti učencev in izvajalcev. Pred odhodom v šolo v naravi je s pravili treba seznaniti vse deležnike (učitelje, učence in tudi starše).
5. Pravi čas za dogovor s starši je na začetku šolskega leta (še posebej pri načrtovanje šole v naravi, ki je ne financira država), ko se oblikuje letni delovni načrt šole. V tem dogovoru mora šola predstaviti vsebinsko in organizacijsko obliko šole v naravi (s cilji) za določene razrede in možne lokacije, kjer bodo optimalno dosegli želene cilje.
6. Staršem je treba prikazati okvirno finančno konstrukcijo za določene različice, iz katere bo razvidno, kolikšna soudeležba jih čaka. Tudi z normativno ureditvijo področja (pravilnik) jih je treba temeljito seznaniti.
7. Šele po skupni odločitvi za primerno različico (različice) se oblikuje komisija, katere sestava sicer ni predpisana (pričakovali pa bi, da bodo v njej predstavniki vseh deležnikov, torej tudi staršev). Tako pripravljeno gradivo potem sprejme svet šole kot sestavino letnega delovnega načrta.
8. Komisija naj se takoj zatem loti priprave vseh potrebnih in dogovorjenih aktivnosti, da bo izvedba šole v naravi čim bolj kakovostna (v organizacijskem in vsebinskem pogledu) in čim cenejša za starše. Na roditeljskih sestankih je treba starše sprotno informirati in jim omogočiti morebitne dodatne konstruktivne pobude. Šola je dolžna (kot zahteva Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport) v skladu s 16. členom Pravilnika o financiranju šole v naravi najmanj tri mesece pred izvedbo posamezne šole v naravi seznaniti starše učencev z vsebino posamezne šole v naravi, elementi za določitev cene, višino prispevka učencev ter z morebitnim sofinanciranjem in možnostjo subvencioniranja. Šola naj staršem jasno in konkretno razloži, kako je določila višino prispevka (kolikšna višina sredstev od celotnega prispevka je namenjena za stroške bivanja, vstopnin, smučarskih vozovnic, prevoza in pri šoli v naravi, ki se ne sofinancira iz državnega proračuna, tudi višino sredstev za pokritje stroškov strokovnih delavcev). Po koncu šole v naravi za vse oddelke naj komisija pripravi analizo uresničitve predvidenih ciljev in uspešnosti. Poudari naj tudi morebitne ovire in pripravi napotke za naslednje leto.

Financiranje šole v naravi

Šola v naravi se financira iz naslednjih virov:

1. iz sredstev, ki jih nameni država skladno z določili Pravilnika[3]

• Cena šole v naravi vključuje stroške učenca, stroške strokovnih in drugih delavcev (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavci) ter zunanjih izvajalcev (4. člen Pravilnika).
• Iz državnega proračuna se letno zagotavljajo sredstva za sofinanciranje šole v naravi eni generaciji učencev. Iz državnega proračuna se isti generaciji letno zagotavljajo tudi sredstva za subvencioniranje za učence, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati prispevka za šolo v naravi.
• Ne glede na prejšnji odstavek se iz državnega proračuna letno zagotavljajo sredstva za sofinanciranje šole v naravi več kot eni generaciji učencev, ki so vključeni v prilagojene izobraževalne programe in v posebne programe vzgoje in izobraževanja (3. člen Pravilnika).
• Cena šole v naravi vključuje stroške učencev (bivanje, smučarske vozovnice, [AŠ5] vstopnine, prevoz) in stroške strokovnih delavcev (dejanski stroški bivanja, smučarskih vozovnic[AŠ6] , vstopnin, dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času v skladu s predpisi, ki urejajo plačni sistem, in kolektivno pogodbo, ki velja za javni sektor in plačila v skladu z drugim odstavkom 105.a člena KPVIZ. V stroške bivanja so vključeni stroški prehrane in prenočišča (5. člen Pravilnika).
• Stroški zunanjih izvajalcev, ki izvajajo šolo v naravi, vključujejo le dejanske stroške: bivanja, smučarskih vozovnic, vstopnin in plačila za opravljeno delo (6.a člen Pravilnika).
• Stroški strokovnih delavcev se priznavajo v obsegu za tolikšno število delavcev, kot jih za izvedbo šole v naravi določajo veljavni normativi (8. člen Pravilnika).

[1] Šola v naravi za devetletno osnovno šolo. Koncept.

[2] Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22, 158/22 – ZDoh-2AA, 71/23 in 22/25 – ZZZRO-1.

[3] Pravilnik o financiranju šole v naravi. Uradni list RS, št. 61/04, 70/08, 61/09 in 19/24.