Spremljevalci otrok s posebnimi potrebami

Spremljevalec

Veljavna zakonodaja s področja vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami omogoča, da se otrokom s posebnimi potrebami poleg usmeritve v ustrezni vzgojno-izobraževalni program, potrebnih prilagoditev ter pripomočkov z odločbo o usmeritvi lahko dodeli stalni ali začasni spremljevalec.

Pravno podlago za dodelitev daje Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12 in 41/17 – ZOPOPP), ki v 10. členu opredeljuje, da se težje in težko gibalno oviranim ter slepim otrokom, ki so usmerjeni v programe za predšolske otroke in izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo, lahko za izvajanje fizične pomoči med izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela dodeli stalni ali začasni spremljevalec. Prav tako se začasni spremljevalec lahko dodeli dolgotrajno bolnim otrokom, slabovidnim otrokom oziroma otrokom z okvaro vidne funkcije, otrokom z avtističnimi motnjami in otrokom s čustvenimi in vedenjskimi motnjami na podlagi kriterijev, ki jih določi minister.

Podrobnejši kriteriji so določeni v 9. členu Pravilnika o dodatni strokovni in fizični pomoči (Uradni list RS, št. 88/2013) in v Kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami št. 0073-5/2015-1 (6100) z dne 30. 6. 2015 (v nadaljevanju: Kriteriji). Spremljevalec nudi fizično pomoč otroku med potekom vzgojnega dela v vrtcu, izvajanja obveznega in razširjenega programa osnovne šole ali izvajanja organiziranega izobraževalnega dela v srednji šoli.

Stalni spremljevalec je ob otroku ves čas, začasni spremljevalec pa nudi fizično pomoč otrokom pri vključevanju v posamezne dejavnosti vzgojnega oziroma vzgojno-izobraževalnega programa v času vzgojnega dela v vrtcu, izvajanja obveznega in razširjenega programa osnovne šole oziroma izvajanja organiziranega izobraževalnega dela v srednji šoli. Z individualiziranem programom se določi natančnejša opredelitev dejavnosti, pri katerih se bo začasna fizična pomoč izvajala.

Ali otrok potrebuje začasnega spremljevalca, presoja komisija za usmerjanje na podlagi Kriterijev.

Kriteriji za začasnega spremljevalca/pomočnika pri slabovidnih otrocih in pri otrocih z okvaro vidne funkcije

Začasni spremljevalec/pomočnik je potreben npr. pri zunajšolskih dejavnostih, na izletih in ekskurzijah, ob dnevih dejavnosti (naravoslovni, kulturni, tehniški, športni dnevi), v šoli v naravi, pri vsakodnevnih opravilih, pri praktičnem delu, laboratorijskih vajah (pri pouku kemije, fizike in biologije) ali kot pomoč pri rokovanju z informacijsko-komunikacijsko opremo.

Zmerno slabovidni otrok in otrok z okvaro vidne funkcije potrebujeta začasnega spremljevalca/pomočnika, ko še ni končan proces zdravljenja, ko je še potrebna prilagoditev na slabovidnost oz. okvaro vidne funkcije ali pri vstopu v vzgojni ali izobraževalni program.

Težko slabovidni otrok vedno potrebuje začasnega spremljevalca.

Kriteriji za začasnega spremljevalca pri dolgotrajno bolnih otrocih

Začasnega spremljevalca določimo otroku z dolgotrajno boleznijo, ko:

otrok potrebuje fizično pomoč (npr. otroci s prirojenimi srčnimi okvarami, pri katerih operativno zdravljenje ni mogoče ali pa je bila opravljena le paliativna kirurška korekcija; otroci s kardiomiopatijami in pljučno arterijsko hipertenzijo; otroci z zmanjšano pljučno funkcijo; otroci s težkimi, rezistentnimi oblikami epilepsije; otroci s težjimi motnjami strjevanja krvi);
ima otrok posebne zdravstvene potrebe in jih sam ne zmore zadovoljiti (npr. otroci z inzulinsko odvisno sladkorno boleznijo od vrtca do konca drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja; otroci z urinskimi katetri; otroci s stomami prebavil in dihal);
v izjemnih primerih tako presodi in utemelji zdravnik ustrezne subspecialnosti.

Začasni spremljevalec mora v ustrezni zdravstveni ustanovi pridobiti ustrezna dodatna znanja za izvajanje pomoči pri potrebnih postopkih in ukrepih, ki so nujni za zagotavljanje otrokovih posebnih zdravstvenih potreb.

Kriteriji za začasnega spremljevalca za otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami

Začasnega spremljevalca se lahko dodeli:

otroku s težjimi oblikami vedenjskih motenj,
otroku s čustvenimi motnjami in težjimi oblikami vedenjskih motenj.

Kriteriji za začasnega spremljevalca za otroke z avtističnimi motnjami

Otroci z avtističnimi motnjami so upravičeni do začasnega spremljevalca, če so opredeljeni kot otroci z avtističnimi motnjami, ki imajo zmerne ali težje primanjkljaje na področju socialne komunikacije in socialne interakcije in/ali zmerne ali težje primanjkljaje na področju vedenja, interesov in aktivnosti.

Razlika med stalnim in začasnim spremljevalcem je torej, da stalni spremljevalec spremlja otroka ves čas, začasni pa se vključuje le pri posameznih dejavnostih, kot npr. pri zunajšolskih dejavnostih, na izletih in ekskurzijah, ob dnevih dejavnosti (naravoslovni, kulturni, tehniški, športni dnevi), v šoli v naravi, pri vsakodnevnih opravilih, pri praktičnem delu, laboratorijskih vajah (pri pouku kemije, fizike in biologije) ali kot pomoč pri rokovanju z informacijsko-komunikacijsko opremo. Zato je delovno mesto stalnega spremljevalca sistemizirano, začasnega spremljevalca pa mora zagotoviti šola med svojimi zaposlenimi.

Kdaj in koliko časa otrok potrebuje začasno pomoč spremljevalca, ni predpisano, zato obseg določi strokovna skupina na šoli. To pomeni, da skupina v individualiziranem programu natančno opredeli, pri katerih dejavnostih se bo začasna fizična pomoč izvajala. Izhodišče je torej zagotoviti fizično pomoč, ko jo otrok potrebuje, nudijo pa mu jo lahko različni zaposleni v okviru že obstoječe kadrovske zasedbe ali preko javnih del. Edini pogoj je, da ima spremljevalec srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.

Naloge stalnega spremljevalca niso nikjer natančno določene. Kot okvir za delo spremljevalca gibalno oviranemu otroku se uporabljajo naloge, ki so bile pred leti oblikovane na Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik.

Naloge, vezane na pomoč pri gibanju

prevzem otroka oziroma mladostnika, fizična pomoč pri prihodu in odhodu iz šole;
namestitev in prilagoditev otroka oziroma mladostnika (nameščanje na stol, tricikel, hoduljo, bergle, voziček, dvigovanje, prenašanje, prelaganje, posedanje, vstajanje, spremljanje, pomoč pri hoji);
namestitev in prilagoditev delovnega okolja (miza, stol, delovni pripomočki …);
fizična pomoč pri vključevanju v športne, kulturne, naravoslovne dejavnosti, šolo v naravi, tabore (če učenec potrebuje prevoz, se ta zagotovi po zgoraj napisanih pogojih);
pomoč pri uporabi ortotskih in ortopedskih pripomočkov;
pomoč pri prenašanju šolskih potrebščin;
pomoč pri prehodu iz razreda v razred.

Naloge, vezane na pomoč pri osnovnih življenjskih dejavnostih

pomoč pri osebni higieni;
slačenje, oblačenje, obuvanje;
pomoč pri izločanju in odvajanju;
pomoč pri hranjenju in pitju;
pomoč pri aplikaciji zdravil po navodilih in pomoč pri izvajanju drugih terapij;
spremljevalec naj nujno upošteva zasebnost in intimnost otrok oziroma mladostnikov, svoje delo naj opravlja etično.

Naloge, vezane na neposredno delo v vzgojno-izobraževalnem procesu

priprava pripomočkov za šolsko delo pred poukom, med in po njem (matematika –geometrija, likovna umetnost, tehnika, gospodinjstvo, fizika, kemija, jeziki, šport);
pomoč pri zapisu učne snovi v zvezke, delovne liste, kadar je potrebno, ter pri zapisovanju učenčevih odgovorov pri pisnem preverjanju znanja;
pomoč pri uporabi računalnika;
pomoč pri pripravi didaktičnih pripomočkov;
pomoč pri pisanju nalog v šoli, v primeru bolezni pa tudi doma;
sodeluje pri interesnih dejavnostih, v katere je vključen otrok oziroma mladostnik.

Druge naloge:

v primeru bolezni otroka oziroma mladostnika ali daljše odsotnosti vzdržuje stik s šolo, obiskuje otroka v bolnišnici ali na domu;
sodeluje pri interesnih dejavnostih, v katere je v okviru šol vključen ta otrok oziroma mladostnik;
sodeluje in se povezuje s pedagoškimi in svetovalnimi delavci ter starši, je enakovreden član timskih sestankov;
redno izobraževanje in usposabljanje, ki omogoča kakovostno, etično in odgovorno opravljanje dela;
za dopolnitev svojih delovnih obveznosti oziroma v času odsotnosti otroka oziroma mladostnika lahko opravlja tudi naslednja dela:
- pomoč pri jutranjem varstvu,
- pomoč in sodelovanje pri interesnih dejavnostih,
- spremstvo za druge učence.

Slepim otrokom dodatno strokovno tiflopedagoško pomoč nudijo strokovni delavci Centra IRIS (nekdanji Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana), ki sodelujejo pri pripravi individualiziranega programa, ki vsebujejo tudi izhodišča za delo spremljevalca.

Število stalnih spremljevalcev je v zadnjih letih nekoliko upadlo, medtem ko število začasnih spremljevalcev narašča, predvsem v osnovnih šolah.

Stalni in začasni spremljevalci v osnovnih šolah:

2015/2016		2016/2017		2017/2018
Stalni	Začasni	Stalni	Začasni	Stalni	Začasni
173	116	161	208	150	320

Stalni in začasni spremljevalci v srednjih šolah:

2015/2016		2016/2017		2017/2018
Stalni	Začasni	Stalni	Začasni	Stalni	Začasni
48	19	49	15	50	22

Vir: MIZŠ, stanje na dan 30. 9. v posameznem šolskem letu

V novem ZUOPP-1 stalni spremljevalec ni več predviden v prilagojenih izobraževalnih programih (razen za gibalno ovirane, kjer je spremljevalec vezan na oddelek), kar povzroča precej težav. Brez spremembe zakona drugačna ureditev ni možna, zato bo ministrstvo do takrat še naprej prisluhnilo šolam in jim pomagalo individualno. Enako velja za otroke, ki ogrožajo sebe ali druge, za najmlajše z inzulinskimi črpalkami ter za otroke s hujšimi zdravstvenimi težavami.

Varuh negovalec

Varuh negovalec opravlja delo v Posebnem programu vzgoje in izobraževanja ter v vzgojnih programih. Sistemiziran je v skladu s Pravilnikom o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 59/07, 70/08, 5/11, 56/14, 66/15 in 47/17) na podlagi števila vključenih otrok, približno na vsakih 15 otrok ali mladostnikov, dodatno delovno mesto se odobri na vsakih šest težje ali težko gibalno oviranih otrok.

Njegovo delo je podobno delu spremljevalca, vendar so v te programe vključeni zahtevnejši otroci s težjimi motnjami.

Tudi njegove naloge niso natančnejše opredeljene, večinoma gre za:

pomoč pri osnovnih življenjskih aktivnostih (osebna higiena in urejanje, oblačenje, slačenje, obuvanje in sezuvanje …),
pomoč pri prehranjevanju in pitju,
pomoč pri pripravi prostora in materiala pri samokateterizaciji, stiskanju mehurja, pomoč pri odvajanju blata,
namestitev otrok v fiziološki ali terapevtski položaj po navodilih zdravnika, medicinske sestre, presedanje, dvigovanje, prenašanje, obračanje, spremljanje, pomoč pri hoji, fizična pomoč,
namestitev otroka (nameščanje na stol, hoduljo, bergle, voziček, dvigovanje, prenašanje, prelaganje, presedanje, vstajanje, pomoč pri hoji), pomoč pri uporabi ortopedskih in drugih pripomočkov,
navajanje otrok na samostojno izvajanje osnovnih življenjskih aktivnosti in utrjevanje higienskih navad,
pomoč medicinskemu osebju pri razdeljevanju zdravil in izvajanju drugih terapij,
opazovanje zdravstvenega stanja otrok in obveščanje medicinskega osebja v zvezi s tem,
spremstvo otroka,
priprava oddelka (pomoč pri urejanju bivalnega prostora, vzdrževanje higiene – tudi razkuževanje),

Asistent

Asistent je v šolskem letu 2017/18 projektno delovno mesto, ki ga je vrtcem in šolam s sredstvi evropske kohezijske politike zagotovilo Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju: MIZŠ). Na podlagi javnega razpisa je namreč zaposlenih 200 asistentov za pomoč pri delu z otroki s posebnimi potrebami.

Gre za odgovor na to, da so vsebine na posameznih področjih dela z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami bistveno drugačne od tistih za otroke in mladostnike, ki nimajo posebnih potreb, saj je treba vzgojo in izobraževanje prilagoditi specifičnim lastnostim posameznih skupin otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter tudi posebnostim posameznih programov in vzgojno-izobraževalnih zavodov, kjer se programi izvajajo. Za zagotovitev uspešnosti ciljev in rezultatov ukrepov je nujno zagotoviti nove oblike pomoči, ki nadgrajujejo delo stalnih in začasnih spremljevalcev.

V Sektorju za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami na MIZŠ namreč ugotavljamo, da bi tudi druge skupine otrok s posebnimi potrebami potrebovale pomoč, ki ni le fizična pomoč, ampak otrok potrebuje osebo, ki je med poukom ob njem, ki mu lahko zaupa, mu daje občutek varnosti. Tako veliko lažje funkcionirajo predvsem otroci z avtističnimi motnjami, otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, dolgotrajno bolni otroci in otroci, ki imajo več motenj.

Dober pokazatelj potreb po tovrstni pomoči je naraščanje potreb po začasnih spremljevalcih, ki so trenutno edina zakonska možnost.

Asistent otroku s posebnimi potrebami ni strokovni delavec, vendar se vključuje v vse procese in delovne naloge, povezane z otrokom s posebnimi potrebami, da se zagotovi kakovostno, razvojno-procesno in predvsem celostno obravnavo otroka. Dela in naloge asistenta otroku s posebnimi potrebami, kot so jih navedli prijavitelji na razpis, so med drugimi naslednje:

spodbuja otroka s posebnimi potrebami k vzpostavljanju stika z drugimi otroki,
po potrebi je posrednik pri navezovanju stikov otroka s posebnimi potrebami z vrstniki,
spodbuja vključevanje otroka s posebnimi potrebami v skupino med dejavnostmi in v prosti igri,
spremlja otroka pri vključevanju v obogatitvene, nadstandardne ali druge dejavnosti,
ustrezno se odziva na posebne potrebe otroka tako, da je s tem pozitiven vzor za vrstnike,
spodbuja ustrezno odzivanje vrstnikov do otroka s posebnimi potrebami,
zagotavlja otroku s posebnimi potrebami dovolj časa za neverbalni odziv in spodbuja čim več verbalnega odzivanja,
je model otroku za uporabo nadomestne komunikacije v situacijah, ko otrok ne zmore verbalno sporočiti svoje potrebe, želje …,
zagotavlja strpnost v komunikaciji,
po potrebi nudi otroku fizično pomoč, kjer jo potrebuje,
zagotavlja otroku vmesne odmore ali umik iz skupine vedno in povsod, ko to otrok potrebuje,
otroku po potrebi nudi pomoč pri rutinskih dejavnostih (hranjenje, skrb za higieno in zase),
pomaga otroku pri vključevanju in sodelovanju v vseh dejavnostih v oddelku in zunaj oddelka ter ga k temu usmerja, spodbuja, motivira,
po potrebi nudi otroku individualno podporo in pomoč pri prilagajanju na spremembe, pri prehodih iz dejavnosti v dejavnost, iz prostora v prostor,
otroku in njegovim vrstnikom je model in spodbuda pri učenju komunikacije in razvoju igre, socialne interakcije,
sodeluje pri načrtovanju, spremljanju in evalviranju dela oz. individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami,
sodeluje pri načrtovanju, evalvairanju in izvajanju dela z vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice ali učiteljem v smislu, da opredeli lasten prispevek in vlogo pri izvajanju dejavnosti z otrokom s posebnimi potrebami,
otroka spremlja na sprehodih,
skrbi za otrokovo lastno varnost in varnost drugih otrok,
upošteva navodila vzgojiteljice, učitelja, izvajalk dodatne strokovne pomoči in članov strokovne skupine.

O projektu in nalogah bodo vrtci in šole poročali v trimesečnih obdobjih. MIZŠ bo njihov razvoj spremljalo in evalviralo ter v skladu z možnostmi pripravilo izhodišča za sistemsko ureditev dela asistenta, pomočnika ali kakor koli ga bomo poimenovali. Vsekakor je bil velik odziv vrtcev in šol na omenjeni razpis dober pokazatelj, da otroci s posebnimi potrebami in z njimi vrtci in šole ne potrebujejo več le fizične pomoči, temveč pomočnike z nekaterimi dodatnimi znanji. Na MIZŠ zato že deluje delovna skupina, ki bo pripravila izhodišča za novo opredelitev del in nalog vseh treh delovnih mest.

Viri:

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12 in 41/17 – ZOPOPP)
Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči (Uradni list RS, št. 88/2013)
Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami št. 0073-5/2015-1 (6100) z dne 30. 6. 2015
Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 59/07, 70/08, 5/11, 56/14, 66/15 in 47/17)

Tolmač slovenskega znakovnega jezika

Gluhi in naglušni učenci in dijaki se lahko po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12 in 41/17 – ZOPOPP; v nadaljevanju ZUOPP-1) usmerijo v:

izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo,

prilagojene izobraževalne programe.

Prilagojeni izobraževalni program osnovne šole za gluhe in naglušne izvajajo Center za sluh in govor Maribor, Center za komunikacijo, sluh in govor Portorož in Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana (ZGNL). Vsi trije zavodi zagotavljajo tudi dodatno strokovno pomoč gluhim in naglušnim v rednih šolah.

Pravico do tolmača v slovenskem izobraževalnem sistemu ureja ZUOPP-1 in Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS št. 88/2013).

ZUOPP-1, ki se je začel uporabljati 1. septembra 2013, v 30. členu opredeljuje, da se gluhim in naglušnim, ki se sporazumevajo v slovenskem znakovnem jeziku, prizna pravica do tolmača slovenskega znakovnega jezika v vseh vzgojno-izobraževalnih programih.

Določilo je v zakon vneseno z amandmajem, zato sistemske rešitve vnaprej niso bile pripravljene. Ob predpostavki, da v prilagojenih programih za gluhe in naglušne učitelji znajo in uporabljajo slovenski znakovni jezik, so bile v Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami vnesene le določbe za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo.

Omenjeni pravilnik v 8. členu določa, da se pravica do tolmača slovenskega znakovnega jezika prizna na podlagi strokovnega mnenja z odločbo o usmeritvi:

gluhim in naglušnim otrokom, ki se sporazumevajo v slovenskem znakovnem jeziku,
tolmačenje se izvaja v okviru dodatne strokovne pomoči za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj.

Šolski sistem za zdaj delovnega mesta tolmač slovenskega znakovnega jezika ne pozna, kot pogoj za opravljanje dela je znanje slovenskega znakovnega jezika opredeljeno le v ZGNL, kjer izvajajo prilagojene programe za gluhe in naglušne.

V šolskem letu 2014/2015 so bili v treh osnovnih šolah štiri učenke in učenci, ki so potrebovali tolmača. Na pobudo MIZŠ smo skupaj s šolami, starši otrok, tolmači, ki so jih z Liste tolmačev izbrale šole, Združenjem tolmačev za slovenski znakovni jezik ter Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije pretehtali možne, hitre in racionalne rešitve, da bi tem otrokom zagotovili pomoč tolmača. Sprejet je bil dogovor, da ministrstvo zagotovi sredstva za izvedbo ur tolmačenja, pri čemer smo upoštevali število ur na teden, ki so ga predlagale šole. Strokovne skupine na šolah so v okviru dogovorjenih ur v individualiziranem programu za vsakega posameznega otroka opredelile, pri katerih predmetih, koliko časa dnevno in ob katerih dnevih bo otrok pri pouku potreboval tolmača. V prisotnosti tolmača so tudi učitelji prilagodili podajanje snovi.

Ob koncu šolskega leta so šole pripravile evalvacijo o delu z otroki in sodelovanju učiteljev s tolmači. Vse so ugotovile, da je bilo delo s tolmači v razredu otrokom v korist, da bi potrebovali več ur in da so otroci bolj napredovali, če je bil tolmač pedagoški delavec.

MIZŠ je sledilo evalvacijam šol in ZGNL ter Centru za sluh in govor Maribor odobrilo dodatna delovna mesta strokovnih delavcev z nalogami tolmačenja.

Vsak od vključenih gluhih učencev in dijakov pri pouku dobi toliko ur tolmačenja, kot jih potrebuje, saj imajo zdaj na voljo pol delovnega časa strokovnega delavca za vsakega otroka, poleg tega ti zaposleni, ki imajo ustrezna strokovna znanja, lahko pomagajo pri ustvarjanju podpornega okolja v šoli (delo z učitelji, drugimi otroki, starši) in pri razvoju in ozaveščanju o pomenu slovenskega znakovnega jezika. V okviru zavoda, ki dela z gluhimi in naglušnimi, imajo ti strokovni delavci tudi možnost svojega strokovnega izobraževanja in usposabljanja.

Pravico do tolmača lahko otrok ali mladostnik s posebnimi potrebami uveljavlja tako, da starši ali šola, pa tudi mladostnik, starejši od 15 let, poda zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja, kjer navede potrebo po tolmaču. Ko je pravica do tolmača opredeljena z odločbo, je to za šolo obvezujoče.

Šola se v takem primeru poveže z enim od treh zavodov za gluhe in naglušne ter dogovori za nudenje pomoči tolmača.