Kako pa takrat, ko preventiva odpove?

Strokovni delavci na šolah se veliko ukvarjamo s pojavom nasilja. V zadnjem času se kot pereč problem poudarjajo agresivni učenci, torej učenci, ki se agresivno vedejo do svojih sošolcev ter učiteljev in drugih delavcev šole. Kljub mnogim preventivnim dejavnostim in sprejetim vzgojnim načrtom, kjer je jasno zapisano, kako postopati ob pojavih neželenega vedenja, in kljub temu da je vzgojni načrt nastal v sodelovanju z vsemi tremi akterji v vzgojno-izobraževalnem procesu, torej s starši, učenci in strokovnimi delavci, se nasilje na šolah pojavlja.

»Do nasilja pride, ko nekdo uporabi svojo moč ali položaj, da namenoma, ne po nesreči, škoduje drugemu. Nasilje vključuje grožnje nasilja, dejanja, ki bi lahko škodovala, in tista, ki dejansko škodujejo. Škoda je lahko storjena na področju človekove duševnosti, zdravja, dobrobiti in telesa.« (Varen pred nasiljem)

Oblike nasilja

Po vsebini nasilje opredelimo kot:

• fizično nasilje,
• psihološko (čustveno) nasilje,
• besedno nasilje,
• ekonomsko nasilje in
• spolno nasilje.

Vrste nasilja

V šolah se v okviru svojega dela srečujemo z vsemi vrstami nasilja, tudi z nasiljem v družini, spletnih nasiljem, nasiljem nad učenci s strani učiteljev ter nasiljem nad učitelji s strani učencev in njihovih staršev.

Medvrstniško nasilje

Obravnava nasilja v osnovnih šolah

Med otroki in mladostniki se pogosto pojavljajo različne vrste nasilja, ustrahovanja in trpinčenja. O nasilju med učenci govorimo takrat, kadar je učenec dalj časa izpostavljen agresivnemu vedenju sovrstnika ali skupine učencev.

V šolskem prostoru največkrat govorimo o vrstniškem in medvrstniškem nasilju. Nasilje med vrstniki je lahko fizično in/ali psihično. O tej vrsti nasilja govorimo, kadar en učenec ali skupina učencev:

• drugega učenca tepe,
• brca,
• mu uničuje lastnino,
• mu govori grde ter neprijetne in nespodobne besede,
• ga izloča iz skupine,
• se norčuje, torej počne vse to, zaradi česar učenec trpi in se ne more braniti.

Primerna obravnava nasilnega vedenja

Pri obravnavi vedenja nasilnega učenca šole ukrepajo v skladu s svojim sprejetim vzgojnim načrtom in v njem opredeljenimi postopki. Iz tega izhaja, da ni poenotene zakonodaje, kako postopati v primerih nasilnega učenca.

Preventiva vedno ni dovolj, in ko preventiva odpove, morajo šole ukrepati.

Tudi agresiven otrok je lahko žrtev, s svojim vedenjem lahko marsikaj sporoča. Pri obravnavi in nudenju pomoči moramo upoštevati vse okoliščine, ki določajo takega otroka.

Vzgojni načrt kot podlaga za ukrepanje ob pojavu nasilja na šoli

Na podlagi 60. d člena Zakona o osnovni šoli¹, 48. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja² morajo šole imeti izdelan vzgojni načrt. Vzgojno delovanje je sestavni del vzgojno-izobraževalnega procesa šole, izhodišče vzgojnega delovanja pa predstavlja 2. člen Zakona o osnovni šoli, v katerem so podrobno predstavljeni cilji osnovne šole, vzgojna načela in vrednote. Vzgojni načrt je dokument, s katerim šole podrobneje opredeljujejo in usmerjajo svoje vzgojno delovanje. Če ob pojavu nasilja želijo ukrepati, je prav, da imajo v vzgojnem načrtu nasilje opredeljeno kot kršitev. Vzgojni načrt namreč opredeljuje, kako ukrepati ob različnih oblikah nasilja med učenci in nadomešča Pravilnik o pravicah in dolžnostih učenca.

Šole v vzgojnem načrtu opredelijo vzgojne dejavnosti, vzgojne ukrepe, ki jih uporabljajo ob kršitvah pravil hišnega reda, zapišejo kršitve ter postopke obravnave kršitev. Vzgojni načrt je del letnega delovnega načrta šole.

Vsekakor je dobro, da šola vzgojni načrt evalvira ob koncu šolskega leta in povpraša vse tri akterje za mnenje o tem, ali je treba kaj spremeniti, kaj dodati ali odvzeti. Tako bo vzgojni načrt »živ« dokument. Zapisati je še treba, da naj šola dosledno izvaja vzgojni načrt in tako pripomore k zmanjševanju kršitev pravil hišnega reda, s tem pa tudi k zmanjševanju nasilja na šoli. V praksi se strokovni delavci, ki se ukvarjamo z obravnavo učencev, ki so nasilni, srečujemo ravno s problemom nedoslednosti pri obravnavi nasilja.

Uporaba mediacije in restitucije pri nasilnih dejanjih učencev

V praksi se je kot pozitivno, vsaj na naši šoli, izkazalo to, da smo k reševanju občasno vključili tudi sovrstnike agresivnega učenca, v nekaterih primerih tudi učenke prostovoljke, ki so izvajale različne delavnice na temo nasilja v šoli. Menim, da šole pri obravnavi nasilja še vedno premalo uporabljajo restitucijo in mediacijo. Oba načina na šolah po navadi vodijo svetovalni delavci, ki pa morajo imeti ustrezno znanje s tega področja.

Pri mediaciji gre za pomoč neke tretje osebe pri pogovoru in razjasnitvi konflikta in pri sprejetju dogovora, s katerim se strinjata obe sprti strani. Pomembno je poudariti, da mora mediacijo izvajati oseba, ki je strokovno usposobljena za izvajanje.

Pri reševanju enostranskega nasilja šole lahko uporabijo način restitucije. Restitucija pomeni, da tisti, ki je nasilje povzročil, popravi škodo, ki je nastala zaradi njegovega vedenja. Pri tem ni mišljena samo materialna škoda, ampak tudi t. i. psihološka škoda, ki je ni moč zlahka popraviti.

Vzgojni ukrepi

Vzgojne ukrepe se uporabi, kadar učenec krši pravila šolskega reda in prej izvedene vzgojne dejavnosti niso dosegle namena ali kadar učenec ni pripravljen sodelovati pri reševanju težav. O vzgojnih ukrepih se vodi ustrezne zapise, ki se jih hrani v mapi vzgojnih opominov. Zapise vodi razrednik oziroma svetovalna služba ali oseba, ki vodi obravnavo. Vzgojni ukrep velja, dokler ne doseže svojega namena oz. v skladu z dogovorom vseh sodelujočih. Če učenec še naprej krši pravila hišnega reda ali stori hujšo kršitev, mu šola lahko izreče vzgojni opomin.

Primerno ukrepanje ob pojavu nasilnega vedenja

Ko strokovni delavec šole dobi informacijo o izvajanju nasilja, se z učencem pogovori in poskuša izvedeti, ali se je dejanje zgodilo samo enkrat ali nasilje traja že dlje časa. O razgovoru zapiše zapisnik, kjer navede vse podatke, ki jih je pridobil od učenca. V zapisnik zapiše tudi morebitne dogovore z učencem in tudi to, da je učencu razložil nadaljnje postopke.

Če se ugotovi, da se je nasilno dejanje zgodilo enkrat, se z njim pogovori. Po vzgojnem načrtu se učencu izreče vzgojni ukrep in seznani starše. Vzgojni ukrep se zapiše in zapis se hrani v mapi vzgojnih ukrepov za vsak razred posebej.

Zapisnik je primerno zapisati, ker imamo tako pozneje, če pride do ponavljajočega nasilja, vpogled v ravnanja učenca.

Kadar pridobimo informacijo o ponavljajočem nasilnem vedenju ter večkratnih kršitvah hišnega reda ali hujših kršitev hišnega reda oziroma kadar učenec nadaljuje kršitve, se v reševanje lahko vključi tudi svetovalna služba. Učencu se v skladu z vzgojnim načrtom šole izreče vzgojni ukrep. Zapis o vzgojnem ukrepu se hrani v mapi vzgojnih ukrepov. O izreku vzgojnega opomina se obvesti starše s pisnim vabilom na sestanek. Zapiše se zapisnik sestanka s starši, potek sestanka, dogovori s starši, morebitna vprašanja in dileme staršev. Staršem se predstavi tudi zakonska podlaga za nadaljnje ukrepanje, če se nasilno vedenje ne bo končalo. Tudi učencu se pove, kaj sledi, če bo nasilno vedenje nadaljeval.

Staršem predstavimo tudi možnosti pomoči zunanjih institucij in jih lahko napotimo tudi k zunanjim strokovnjakom. Katere strokovnjake in katere institucije vključimo v reševanje problema, je odvisno od posameznega učenca. Seveda k obravnavi priključimo različne profile strokovnih delavcev. Staršem predstavimo možnost, da otroka obravnava tudi pedopsihiater zunaj šole. Starši za sprejem pri pedopsihiatru potrebujejo napotnico učenčevega izbranega osebnega zdravnika, lahko pa se odločijo za samoplačniško obravnavo. Pri tem se pojavljajo težave, ker je teh strokovnjakov malo in so čakalne dobe izjemno dolge Zato šole k obravnavi učenca vključijo strokovne delavce šole, šolske psihologe, defektologe, če jih šola ima in ti ne opravljajo svetovalnega dela. K obravnavi učenca lahko vključimo tudi center za socialno delo, ki ima tudi vlogo svetovalnega organa.

Izrek vzgojnega opomina

Če učenec še naprej krši pravila hišnega reda in vzgojni ukrep ni zalegel, lahko šola izreče vzgojni opomin. Šola izreka vzgojne opomine v skladu z Zakonom o osnovni šoli. Če je učenec prejel vzgojni opomin, šola skupaj s starši in učencem sestavi individualizirani vzgojni načrt ter v njem opredeli vzgojne cilje in vzgojne dejavnosti za izboljšanje učenčevega vedenja. Podrobno o tem govori 60.f člen ZOsn³: »Učencu se lahko izreče vzgojni opomin, kadar krši dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, akti šole in ko vzgojne dejavnosti oziroma vzgojni ukrepi ob predhodnih kršitvah niso dosegli namena. Vzgojni opomin šola lahko izreče za kršitve storjene v času pouka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalne dejavnosti ter drugih dejavnostih, ki so opredeljene v letnem delovnem načrtu, hišnem redu, pravilih šolskega reda in drugih aktih šole.«

Predlog za izrek vzgojnega opomina poda razrednik, izrek vzgojnega opomina pa sprejme oddelčni učiteljski zbor. Obrazec za izrek vzgojnega opomina predpiše minister in je enak na vseh šolah.

Če starši menijo, da je šola ravnala narobe, lahko v skladu z Zakonom o osnovni šoli podajo ugovor na izvajanje vzgojnega delovanja šole. Zakonska podlaga o ugovoru staršev je opredeljena v 60. g členu Zakona o osnovni šoli⁴: »Učenec in njegovi starši lahko pisno podajo ugovor razredniku ali šolski svetovalni službi ali ravnatelju glede vzgojnega delovanja šole. Če učenec ali starši v 30 dneh ne dobijo pisnega odgovora oziroma če z njim niso zadovoljni, lahko dajo predlog za inšpekcijski nadzor«.

Individualizirani vzgojni načrt učenca

Šola za učenca, ki mu je bil izrečen vzgojni opomin, pripravi individualizirani vzgojni načrt z namenom, da bo učenec spremenil, popravil in izboljšal svoje vedenje. Pri pripravi individualnega vzgojnega načrta naj sodelujejo tudi učenec in njegovi starši.

Individualizirani vzgojni načrt za učenca vsaka šola oblikuje po svoje, saj ni enotno predpisanega obrazca.

Individualizirani vzgojni načrt vsebuje opis kršitve oziroma kršitev, vzgojne dejavnosti, ki jih bo uporabila šola, razpored nalog ter časovne roke, do kdaj bodo naloge vseh vpletenih morale biti opravljene (učenec, starši, strokovni delavci šole). Individualizirani vzgojni načrt za učenca naj vsebuje tudi zapis morebitnih posledic neuresničenih dogovorov. To pomeni, da zapišemo, kaj sledi, če individualizirani vzgojni načrt za učenca ne doseže svojega namena in se kršitve nadaljujejo.

Individualizirani načrt za učenca pripravimo v skladu z vzgojnim načrtom šole.

Obrazci, vzorci, preglednice

V kategoriji OBRAZCI, VZORCI, PREGLEDNICE/VARNOST IN ZDRAVJE/VARNOST UDELEŽENCEV IZOBRAŽEVANJ lahko najdete: 

{phocadownload view=category|id=22|target=s}

Nadaljevanje nasilnega vedenja učenca

Šola lahko učencu v enem šolskem letu izreče tri vzgojne opomine, potem pa ga lahko prešola na drugo šolo tudi brez soglasja staršev.

Če učenec po treh vzgojnih opominih v istem šolskem letu in kljub izvajanju individualiziranega vzgojnega načrta onemogoča nemoteno izvajanje pouka ali drugih dejavnosti, ki jih organizira šola, ga je mogoče prešolati na drugo šolo brez soglasja staršev. V takem primeru si mora šola pridobiti mnenje centra za socialno delo ter soglasje šole, v katero bo učenec prešolan, ter glede na okoliščine tudi mnenja drugih institucij. Vsa zaprosila za mnenja sestavi svetovalni delavec skupaj z ravnateljem.

»Šola lahko učenca po izrečenem tretjem vzgojnem opominu prešola na drugo šolo brez soglasja staršev v skladu s 54 čl. Zakona o osnovni šoli.« (ZOsn, Uradni list RS, št. 87/2011).

V nekaterih primerih se starši ne strinjajo s prešolanjem, pri tem imajo možnost sproženja sodnega postopka zoper šolo, zato je na tem mestu primerno opozoriti na sodno prakso. Upravno sodišče Republike Slovenije je s sodbo št. IV U 139/2011 z dne 22. 5. 2012 potrdilo postopke šole v primeru prešolanja učenca na drugo šolo zaradi izrečenih treh opominov, saj je ugotovilo, da je šola postopala v skladu s svojim vzgojnim načrtom in postopek prešolanja vodila v skladu z zakonom (sodbo lahko najdete na zgoščenki).

Pravica do povračilo stroškov prevoza učenca v primeru prešolanja

Zakon o osnovni šoli v 56. členu pravi: »Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole. Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od osnovne šole v prvem razredu, v ostalih razredih pa, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo. Učenec, ki obiskuje osnovno šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem prebiva, ima pravico do povračila stroškov prevoza v višini, ki bi mu pripadala, če bi obiskoval osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem prebiva.«

Iz tega izhaja, da ima učenec, ki ga šola prešola zaradi treh prejetih vzgojnih opominov v enem šolskem letu, pravico do povračila stroškov prevoza v višini, ki bi mu pripadala, če bi obiskoval šolo v šolskem okolišu, v katerem prebiva.

Primerni pristopi pri obravnavi

Kot prvo in najpomembnejše dejstvo pri obravnavi agresivnega učenca je treba izpostaviti sodelovanje s starši. Šole si morajo prizadevati, da je sodelovanje s starši dobro, da imajo starši do šole pozitiven odnos, in enako pomembno je nasprotno, da imajo tudi šole in strokovni delavci do staršev primeren in pozitiven odnos. Če šoli uspe s starši agresivnega učenca vzpostaviti dobro komunikacijo, je tudi obravnava tega mnogo lažja. Zavedati se moramo, da se starši otroka, ki je agresiven, sami velikokrat znajdejo v nemoči. Strokovni delavci naj ne obsojajo staršev in učenca, ampak učenčevo vedenje. Z dobrim sodelovanjem staršev in šole tudi učencu pokažemo, da sodelujemo in da smo mu vsi pripravljeni pomagati.

Tudi agresiven otrok je lahko žrtev, s svojim vedenjem lahko marsikaj sporoča. Pri obravnavi in nudenju pomoči moramo upoštevati vse okoliščine, ki določajo takega otroka.

Da pa bi lahko šola v vseh primerih kršitve hišnega reda ravnala po enakem postopku, je treba ta postopek zapisati v vzgojni načrt šole. Tako bo postopek znan vsem trem akterjem vzgojnega načrta: učencem, učiteljem in staršem.

Pri obravnavi posameznih primerov agresivnih učencev ne smemo pozabiti na njihove žrtve, pri katerih moramo ponovno vzpostaviti občutek, da so v šoli varne, in jim zagotoviti varno okolje za njihov razvoj. Žrtvam nasilja je treba ponuditi pomoč in izvajati svetovanje, to opravljajo svetovalni delavci z namenom, da ponovno razvijejo občutek varnosti in pripadnosti šoli.

Kdaj vključiti zunanje institucije?

Spet je treba poudariti, da mora šola vsak primer agresivnega učenca obravnavati individualno z vsemi okoliščinami, ki učenca določajo. Z nasilnim vedenjem lahko agresiven učenec kliče na pomoč in dolžni smo mu pomagati, saj bo tako spremenil svoje vedenje.

Kadar k reševanju težav ne moremo pritegniti staršev oziroma starši ne sodelujejo in se učenčevo nasilje stopnjuje, vključimo center za socialno delo. Center za socialno delo vključimo tako, da pošljemo poročilo o učencu in zaprosimo za njihovo pomoč pri reševanju položaja.

Pisno poročilo sestavi svetovalni delavec skupaj z vsemi vpletenimi pri obravnavi agresivnega učenca, poročilo pa podpiše še ravnatelj. Poročilo mora vsebovati vse dejavnosti, ki jih je šola izvedla, opisane naj bodo kršitve, izrečeni vzgojni ukrepi, sodelovanje oziroma nesodelovanje s starši. Poročilo lahko vsebuje tudi časovnico obravnave učenca (primer časovnice lahko najdete na zgoščenki).

Obravnava nasilja v vrtcih

Predšolski otroci so v vrtcu v obdobju, ko se najhitreje razvijajo na vseh področjih. Seveda se tudi predšolski otrok lahko vede v nasprotju s pričakovanim vedenjem. Strokovne delavke otroke na primerno vedenje pripravljajo preko igre in vodenih dejavnostih ter pogovori o tem, kaj je prav in sprejemljivo ter kaj ni. O nasilnežih v vrtcu ne moremo govoriti, če pa že pride do nasilnih dejanj, se v obravnavo vključi starše in svetovalnega delavca vrtca.

Kadar pri predšolskem otroku opazimo morebitne znake nasilja v družini, je treba ukrepati takoj in v skladu z Zakonom o preprečevanju nasilja. Postopki in pravilnost ukrepanja v takih primerih so opisani v poglavju 7/11.9.4 v tem priročniku. Glede na to, da je pojavov nasilja v družini čedalje več, je na tem mestu primerno opozoriti, da ravnatelji poskrbijo, da so z Zakonom o preprečevanju nasilja in s postopki ukrepanja ob takih primerih seznanjeni vsi strokovni delavci vrtca. Predvsem pri najmlajših otrocih je potrebna velika previdnost in takojšnje ukrepanje, ko posumimo na morebitno nasilje v družini. Takoj je treba ukrepati, kadar pri otroku opazimo modrice, za katere posumimo, da so nastale zaradi nasilja.

Obrazci, vzorci, preglednice

V kategoriji UPORABNA ORODJA/VARNOST IN ZDRAVJE/VARNOST UDELEŽENCEV IZOBRAŽEVANJ lahko najdete Obrazec za zapis opaŽanj pri predšolskem otroku ob sumu na morebitno nasilje v družini.

{phocadownload view=category|id=22|target=s}

Obravnava nasilja v srednjih šolah

V srednjih šolah se ravno tako soočate z različnimi vrstami nasilja. Ukrepanje ob ugotovitvi nasilja v družini mora potekati skladno z Zakonom o preprečevanju nasilja; ukrepanje in postopki so podrobno opisani v poglavju 7/11.9.4 Nasilje v družini.

Kadar govorimo o vrstniškem in medvrstniškem nasilju, srednje šole ukrepajo v skladu s Pravilnikom o šolskem redu v srednjih šolah (UL RS št. 60/2010). Pravilnik med drugim določa tudi, katere so lažje, težje in najtežje kršitve, vrste ukrepov za kršitve, stopnjevanje vzgojnih ukrepov, izrek vzgojnega ukrepa in varstvo pravic dijakov. Na tem mestu se bomo osredotočili na ravnanja ob pojavu nasilja.

Na podlagi 8. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah šole določijo šolska pravila, v katerih določijo tudi podrobnejše napotke o tem, kako ukrepati v primerih nasilja učencev. V šolskih pravilih šola podrobneje določi vrste lažjih, težjih in najtežjih kršitev.

Nasilje je v Pravilniku o šolskem redu v srednjih šolah opredeljeno kot najtežja kršitev.

»Najtežje kršitve so: ponavljajoče se istovrstne težje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen ukor, psihično in fizično nasilje, uživanje oziroma prisotnost pri pouku pod vplivom alkohola ali drugih drog, posedovanje, ponujanje in prodajanje alkohola ali drugih drog, ponarejanje ali uničevanje šolske dokumentacije, samovoljna prisvojitev tuje stvari večje vrednosti, posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali vrednost premoženja …« (18. člen)

Ukrepanje ob pojavu nasilnega vedenja

Postopek ugotavljanja o tem, ali je učenec/dijak storil nasilno vedenje, vodi razrednik, razen v primeru, za katerega je predvidena pogojna izključitev ali izključitev dijaka. Takrat je za postopek pristojen ravnatelj.

Pred ukrepanjem razrednik opravi razgovor z dijakom, na njegovo željo ta razgovor lahko opravi ravnatelj. Razgovor se pred ravnateljem opravi tudi v primeru, če dijak pred ukrepanjem uveljavlja pravico do zagovora. V tem primeru se zagovor opravi pred ravnateljem v prisotnost staršev dijaka in razrednika. Če staršev ni možno privabiti v šolo ali ti odklonijo prisotnost, se zagovor opravi brez staršev, na željo dijaka mu lahko prisostvuje drug strokovni delavec šole.

Pred izrekov vzgojnega ukrepa šola upošteva težo kršitve, odgovornost dijaka za kršitev, osebnostno zrelost dijaka, nagibe, ki so dijaka pripeljali do storitve neprimernega dejanja.

Tu je primerno zapisati, da lahko ravnatelj ustavi postopek ukrepanja zoper dijaka, če se v postopku izkaže, da dijak morebiti potrebuje pomoč in svetovanje. Tudi dijaki lahko z neprimernim vedenjem sporočajo, da so se znašli v stiski in da potrebujejo pomoč. Glede na kršitev se dijaku izreče vzgojni ukrep.

Vrste ukrepov za kršitve

Pravilnik v 19. členu določa vrste ukrepov za kršitve in določa, da se za kršitve izreka alternativne ali vzgojne ukrepe.

Vzgojni ukrepi se praviloma stopnjujejo. Za lažje kršitve se dijaku izreče opomin. Za težje kršitve se dijaku izreče ukor razrednika in ukor oddelčnega učiteljskega zbora. O ukoru oddelčnega učiteljskega zbora odloči učiteljski oddelčni zbor z večino glasov vseh prisotnih članov. Za najtežje kršitve se dijaku izreče ukor učiteljskega zbora, za te kršitve se dijaku lahko izreče tudi pogojno izključitev in izključitev. O pogojni izključitvi in izključitvi odloči učiteljski zbor s tajnim glasovanjem in z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.

Dijaku se za storjeno kršitev lahko izreče tudi alternativni ukrep.

»Alternativni ukrepi so: pobotanje oziroma poravnava, poprava škodljivih posledic ravnanja, opravljanje dobrih del, premestitev v drug oddelek istega izobraževalnega programa.« (19. člen Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah)

Alternativni ukrep se dijaku lahko izreče namesto katerega koli vzgojnega ukrepa, razen premestitve v drug oddelek. Izreče se ga po posvetovanju s svetovalno službo šole, pisno se določi način, kako se bo alternativni ukrep izvrševal, trajanje, kraj in končni datum za izvršitev ukrepa. Določi se tudi strokovnega delavca, ki bo izvajanje tega ukrepa spremljal. Alternativni ukrep se določi tako, da dijak lahko obiskuje pouk, o samem izreku tega ukrepa razrednik o njem seznani dijaka in njegove starše. Alternativni ukrep preneha veljati, ko je izvršen.

V primeru, da se dijak ne strinja z alternativnim ukrepom ali ga ne izpolni, kot je bilo dogovorjeno, se izreče vzgojni ukrep:

»Če dijak z določenim alternativnim ukrepom ne soglaša ali ga ne izvrši na določen način in v določenem roku, mu pristojni organ izreče vzgojni ukrep.« (26. člen Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah)

Kako poteka postopek pogojne izključitve dijaka?

Vzgojni ukrep pogojne izključitve srednje šole se lahko uporabi, kadar dijak stori katero izmed najtežjih kršitev, ki so opredeljene v 18. členu Pravilnika o hišnem redu v srednjih šolah. Pred izrekom izključitve je treba pridobiti mnenja razrednika, šolske svetovalne službe, oddelčne skupnosti dijakov in po potrebi druga mnenja, če je to potrebno (mnenje CSD ali drugih inštitucij).

O pogojni izključitvi in izključitvi odloči učiteljski zbor s tajnim glasovanjem in z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.

Vzgojni ukrep izključitve se dijaku izreče v obliki odločbe. Odločba ali akt o izreku vzgojnega ukrepa mora biti obrazložen in vsebovati pouk o pravnem varstvu. Odločbo oziroma akt se dijaku in staršem mora izročiti najkasneje v osmih dneh po izreku vzgojnega ukrepa. Dijaku, ki je storil najtežjo kršitev, zaradi katere bo izključen, se lahko prepove obiskovanje pouka, še preden se mu izda odločbo o izključitvi.

Prepoved obiskovanja pouka:

»O prepovedi obiskovanja pouka pred vročitvijo odločbe o izključitvi, odloči ravnatelj s sklepom, zoper katerega ni pritožbe, lahko pa ga dijak ali starši izpodbijajo v pritožbi zoper odločbo o izključitvi. O prepovedi obiskovanja pouka z dnem vročitve odločbe o izključitvi odloči učiteljski zbor. V tem primeru se prepoved obiskovanja pouka določi v odločbi o izključitvi.« (28. člen Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah)

Veljavnost vzgojnih ukrepov in izbris ukrepa:

Veljavnost in izbris vzgojnih ukrepov določa 30. člen pravilnika, ki pravi, da vzgojni ukrepi veljajo eno leto, razen ko govorimo o izključitvi, ki se praviloma izreče do konca šolskega leta, največ pa še za naslednje leto. Če se med trajanjem ukrepa, razen izključitve, ugotovi, da je ukrep dosegel svoj vzgojni namen, lahko organ, ki je ukrep izrekel, odloči o izbrisu ukrepa ter o tem obvesti dijaka in njegove starše.

Vse aktivnosti v postopkih ukrepanja ob izrekanju vzgojnih ukrepov mora šola voditi pisno dokumentacijo, kot jo določa Pravilnik o dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju. Načeloma srednje šole o izreku vzgojnih ukrepov obveščajo starše tudi, ko so dijaki polnoletni.

Pravice dijakov

Zoper akt o izreku opomina, ukora razrednika in ukora oddelčnega učiteljskega zbora se dijak ali njegovi starši lahko pisno pritožijo ravnatelju. Zoper akt o izreku ukora učiteljskega zbora in pogojne izključitve se lahko pisno pritožijo pritožbeni komisiji. Zoper akt o izreku izključitve se dijak ali starši lahko pisno pritožijo svetu šole.

»Pritožbo je potrebno vložiti v osmih dneh po prejemu akta o izreku vzgojnega ukrepa.« (33. člen Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah)

Če se ugotovi, da je bila med postopkom storjena napaka ali da je bil ukrep izrečen ali določen neutemeljeno, je šola dolžna napako čim prej, najkasneje pa v desetih delovnih dneh od ugotovitve, popraviti oziroma ukrep spremeniti ali celo odpraviti. O tem mora šola pisno obvestiti dijaka, njegove starše pa pisno s povratnico.

Odločitev ravnatelja, pritožbene komisije in sveta šole je dokončna.

»Zoper odločitev sveta šole se lahko sproži upravni spor.« (36. člen Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah)

Nasilje nad učitelji

Nasilje v šolah doživljajo tudi učitelji s strani učencev in njihovih staršev.

Po navadi se izraža:

• v verbalni obliki izsiljevanja za boljšo oceno,
• z norčevanjem z uporabo vzdevkov,
• ignoriranjem učitelja pri pouku, nestrinjanjem z vzgojnimi postopki šole.

So pa učitelji lahko tudi žrtve vseh drugih oblik nasilja.

Z učiteljem, ki je žrtev nasilja s strani učenca ali njegovih staršev, naj razgovor o dogodku opravi ravnatelj, lahko je prisotna tudi svetovalna služba. Učitelju je treba nuditi vso podporo in pomoč, ki jo potrebuje. Če je prišlo do fizičnega nasilja, naj žrtev opravi zdravniški pregled. Razgovor je treba opraviti tudi s storilcem nasilja in v obeh primerih zapisati zapisnik razgovora. Pri razgovoru s povzročiteljem nasilja je lahko prisotna tudi šolska svetovalna služba, ki o dogodku obvesti starše, če je povzročitelj učenec. Nadaljnje ukrepe se izvede v skladu z vzgojnim načrtom šole.

Kadar govorimo o nasilju staršev nad učitelji, je treba poudariti, da se mora ravnatelj redno in dosledno vključevati v reševanje sporov. Staršem je treba jasno sporočiti, da šola nasilja ne dovoli in da bo ukrepala ob vsakem poskusu nasilja. Učitelja je treba zaščititi. Ob pojavu fizičnega nasilja je treba poklicati policijo, ki vodi nadaljnje postopke v skladu s svojimi pooblastili.

Ukrepanje je obvezno in noben primer nasilja se ne sme prezreti.

O nasilju nad učitelji govorimo tudi, kadar pride do poškodovanja učiteljeve lastnine. Ravnatelj je namreč v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih dolžen zagotoviti varno delovno okolje.

»Delodajalec mora zagotavljati pogoje za varnost in zdravje delavcev v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu.« (45. člen Zakona o delovnih razmerjih)

Spletno nasilje

Na šolah se v zadnjem času srečujemo tudi s pojavom t. i. spletnega nasilja, nasilja, ki se dogaja na družabnih omrežjih, medmrežju in po elektronski pošti.

»Nasilje na internetu obsega nasilne igre, sovražna sporočila in spletno nadlegovanje ter spletne strani, ki prikazujejo ali propagirajo nasilje.« (www.safe.si, pridobljeno dne 23. 10. 2013)

Spletno nasilje se ne dogaja neposredno na šolah. Ustvarjanje profilov na družbenih omrežjih je v domeni staršev in ti so odgovorni, ali to dovolijo ali ne. Pri tem se pogosto srečujemo z nevednostjo staršev o tem, da ima njihov otrok ustvarjen profil, niti ne vedo, kako lahko oni do njega dostopijo oziroma kako lahko nadzirajo otrokovo početje na medmrežju.

Četudi se dogaja v sferi doma, šole tega problema ne morejo prezreti, temveč lahko delujejo preventivno:

• spodbujanje pozitivne klime in dobrih medosebnih odnosov v vseh sferah in oblikah druženja,
• priprava roditeljskega sestanka na temo spletnega nasilja, kjer staršem predstavijo pasti medmrežja in napotila, kako naj ukrepajo ob pojavu nasilja na spletu, ki ga doživlja njihov otrok,
• izvedba razrednih ur na temo, kako varni smo na internetu, ter predstavitev učencem možnost zlorabe, možnosti varne uporabe interneta ter družabnih omrežij, opozoritev na možnost zlorabe osebnih podatkov itd.,
• razdelitev učencem zloženk z informacijami,
• vpeljava teh vsebin pri urah računalništva, krožkih računalništva in urah izbirnih predmetov s področja računalništva,
• predstavitev za učence in starše možnosti prijave zlorabe vsebine na družbenih portalih.

Starši in učenci se po pomoč pogosto zatečejo k razredniku ali svetovalni službi in to je trenutek, ko je primerno raziskati, kaj se dogaja otroku.

Na spletnem mestu www.safe.si so zapisali:

»Uporabnikom so glede zlorabe vsebin in zasebnosti na portalih izrecno prepovedana vsa naslednja dejanja:

• uporaba groženj, slabšalnega, poniževalnega ali žaljivega načina izražanja,
• rasistične opazke, diskriminacija spolov, objavljanje rasističnih slik ali žaljenje tujcev,
• nalaganje pornografskih slik/videov/besedil, slik/videov/besedil s seksualno vsebino ali izredno erotičnih slik/videov/besedil,
• objavljanje neresničnih, nezakonitih, škodljivih, zavajajočih, spornih, moralno neprimernih ali žaljivih vsebin,
• uporaba računalniških kod, škodljivih programov ali česar koli, kar bi lahko motilo, onesposobilo ali škodovalo storitvi,
• objavljanje podatkov (telefonske številke, naslovi …) tretjih oseb brez njihovega izrecnega dovoljenja,
• nagovarjanje k spolnim aktivnostim po javnih ali osebnih sporočilih,
• vdori oziroma poskusi vdorov v račun katerega od uporabnikov in kraja identitete drugih uporabnikov.«

Učencem in staršem je treba jasno povedati, da učenec sam odloča o tem, katere informacije bodo objavljene in vidne drugim, s kom jih bo delil. Učencem je treba predstaviti možnost, da izbrišejo profil na družabnem omrežju, spremenijo elektronski naslov in imajo s starši možnost, da kakršnokoli zlorabo in nasilje, ki ga doživljajo, prijavijo na spletnem mestu, prijavo pa lahko podajo tudi na policijo. Policija ukrepa v skladu s Kazenskim zakonikom Republike Slovenije.

Ob pojavu nasilja na spletu je šola dolžna ukrepati, kadar učenec strokovnemu delavcu pove, kaj se mu dogaja. Učencu razložimo, kaj lahko stori šola, predvsem pa ga spodbujamo, da o tem spregovori s starši. O dogodku obvestimo starše in se skupaj dogovorimo o možnostih rešitve. Staršem jasno povemo, da imajo pravico dogodek prijaviti policiji, saj se spletno nasilje ne dogaja na šoli. Kljub temu na šolah ne moremo ostati ali postati imuni na to tematiko. V smislu dobrega sodelovanja s starši lahko o dogodku obvestimo tudi starše učenca, ki izvaja nasilje na spletu, če je to učenec iste šole.

Učencu smo dolžni pomagati in ga poslušati, tudi če doživlja nasilje, ki se dogaja zunaj šolskih zidov.

Strokovni delavci na šolah se velikokrat srečajo tudi z učenci, ki so nasilni do svojih sovrstnikov, vendar ti svojega ravnanja ne dojemajo kot nasilje, temveč komentirajo, da je to le »malo za hec«, da so se »samo hecali« ipd. Tudi v teh primerih je učencu treba pojasniti, da je to napačno dejanje, četudi on sam tega ne dojema tako. Na vsak pojav nasilja mora šola ukrepati v skladu s svojim vzgojnim načrtom, pri čemer tem ne sme pozabiti na preventivne dejavnosti, ki jih izvaja za vse učence.

Več o spletnem nasilju preberite v:

O varstvu osebnih podatkov pri uporabi sodobnih IKT (mag. Andrej Tomšič)

Pedagoški vidiki odgovorne rabe IKT (mag. Andrej Širec)

PRIMER UKREPANJA:

Kot svetovalna delavka na šoli sem se srečala tudi s primerom nasilja na priljubljenem družbenem omrežju, in sicer z verbalnim nasiljem in norčevanjem. Mama devetošolke me je obvestila, da hčerka in njena prijateljica doživljata nasilje na priljubljenem družabnem omrežju. Sošolci so se norčevali iz deklet, o njiju grdo pisali in ju poniževali. Ker dekleti nista hoteli več v šolo, starši pa se sami niso znali spopasti s tem, je mama prišla po nasvet. Mami sem povedala, da se to sicer ne dogaja v šoli in da nekih vzgojnih ukrepov ne moremo izreči, lahko pa se o tem pogovorim z obema dekletoma in njunimi sošolci. Mami sem predlagala možnost, da zadevo prijavi policiji, in možnost, da dekleti nadlegovanje prijavita administratorju družbenega omrežja.

Z dekletoma sem opravila razgovor, zapisala sem tudi zapisnik razgovora. Na to temo smo po dogovoru z razredničarko in ravnateljem opravili razredno uro, kjer sta dekleti svojim sošolcem povedali, kako se zaradi njihovega vedenja tudi počutita. O tej temi smo spregovorili tudi s starši, saj je ravno tisti teden potekal roditeljski sestanek.

Po vseh aktivnostih sem z dekletoma še enkrat opravila razgovor, na katerem sta mi povedali, da se je nadlegovanje končalo in da so se jima nekateri sošolci in sošolke celo opravičili.

Med šolskim letom smo na temo varnosti na internetu in nasilja na internetu izvedli še en dan dejavnosti za celo šolo, staršem pa na roditeljskem sestanku pripravili še predavanje o tem, kako lahko ukrepajo, če je njihov otrok žrtev spletnega nasilja.

Nasilje v družini

Ukrepi ob ugotovitvi nasilja v družini

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) je prvič jasno opredelil vrste nasilja v družini ter je trem najbolj znanim oblikam (psihično, fizično in spolno) dodal še ekonomsko nasilje in zanemarjanje dolžne skrbi. Zakon določa vlogo, naloge, mrežo in sodelovanje različnih državnih organov in nevladnih organizacij pri obravnavanju nasilja v družini ter opredeljuje ukrepe za varstvo žrtve nasilja v družini.

Otroci, ki so najranljivejša družbena skupina, so poleg invalidov, starejših in oseb s posebnimi potrebami najbolj zavarovani. Zakon namreč določa, da je otrok žrtev tudi, če je le navzoč pri izvajanju nasilja nad drugimi družinskimi člani. Poleg tega mora vsakdo, ki sumi, da je otrok žrtev nasilja, to prijaviti centru za socialno delo, policiji ali državnemu tožilstvu, četudi ga zavezuje poklicna molčečnost. Zakon uvaja tudi posebno prepoved izpostavljanja otrok množičnim medijem v primerih nasilja v družini, kar je velikega pomena, saj smo dolžni otroka zavarovati pred nepotrebnim vnovičnim doživljanjem nasilja, izpostavljanjem pritiskov medijev in stigmatizacijo v družbi (www.mizs.gov.si).

Zakon ne obravnava samo žrtev nasilja, temveč tudi povzročitelja nasilja, ki prav tako kot žrtev potrebuje strokovno pomoč, da spremeni vedenjske vzorce.

»Nasilje v družini (v nadaljnjem besedilu: nasilje) je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja oziroma opustitev dolžne skrbi proti družinskemu članu iz prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: žrtve) na glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročiteljice oziroma povzročitelja nasilja (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj nasilja).« (ZPND, prvi odstavek 3. člena)

Otroci so žrtve različnih oblik nasilja in za njihov razvoj je posredno doživljanje nasilja enako škodljivo, zato ZPND opredeljuje nasilje v družini še nekoliko širše in pravi, da je »otrok žrtev nasilja tudi, če ni neposredno izpostavljen nasilnim dejanjem, ampak je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom, kot tudi če živi v okolju, kjer en družinski član izvaja takšno nasilje nad drugim družinskim članom.« (ZPND, drugi odstavek 4. člena)

Otrok mora biti deležen enake pozornosti in enakih oblik pomoči, če se nasilje izvaja nad njim ali nad katerimkoli članom njegove družine, v obeh primerih je otrok žrtev nasilja.

ZPND opredeljuje vseh pet oblik nasilja v družini, posebno velja na tem mestu poudariti zanemarjanje. Po zakonu je zanemarjanje »oblika nasilja, kadar oseba opušča dolžno skrb za družinskega člana, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti ali drugih osebnih okoliščin«. (ZPND, šesti odstavek 3. člena) Med oblike zanemarjanja lahko štejemo neustrezno prehranjevanje, pomanjkljivo skrb za urejenost otrokovih oblačil in otrokove higiene, pomanjkljivo skrb za otrokovo zdravje, onemogočanje, da se otrok izobražuje.

Kadar govorimo o onemogočanju otrokovega izobraževanja, je primerno zapisati tudi, da nas k ukrepanju ob takem pojavu zavezuje tudi Zakon o osnovni šoli, ki v 4. členu pravi: »Starši, skrbniki in druge osebe, pri katerih je otrok v oskrbi (v nadaljnjem besedilu: starši), morajo zagotoviti, da njihov otrok izpolni osnovnošolsko obveznost.« (ZOsn, 1996)

Na šolah se pogosto srečujemo s pojavi nasilja v družinah in ustrezno ukrepanje ob takem pojavu je za strokovne delavce izjemno občutljiva in zahtevna naloga. Pri prepoznavi in ukrepanju ob pojavu nasilja je potrebna previdnost. Znaki oziroma vedenja, ki jih pri otroku opazimo, so lahko posledica tudi drugih okoliščin. Zaznava znamenj nasilja v družini je temelj za nudenje pomoči otroku. O težavah v družini je težko govoriti, pogosto jih otroci in njihovi starši želijo prikriti. Kadar torej opazimo, da se z otrokom nekaj dogaja in da so za to lahko krive težave v družini, izrazimo skrb za otrokovo dobrobit. Staršem ponudimo pomoč; če otrok ali starši zaupajo strokovnemu delavcu, da doživljajo nasilje v družini, jih je treba seznaniti s Pravilnikom o obravnavi nasilja v družini, predvsem pa seznaniti s tem, da so strokovni delavci dolžni posredovati informacijo o nasilju drugim pristojnim službam (centru za socialno delo, policiji) in v skladu s pravilnikom narediti zapis.

Da je žrtev nasilja, lahko otrok sporoča različno:

• najočitnejši znak so modrice in poškodbe na otrokovem telesu,
• pogosto toži zaradi bolečin v želodcu, zobobola, boli ga glava,
• izraža strah, pred odhodom domov je jokav,
• izmika se dejavnostim z vrstniki,
• njegovo vedenje je drugačno, lahko postane odmaknjen, tih, lahko pa išče pozornost z agresivnostjo in neprimernim vedenjem,
• učni uspeh upade,
• je zanemarjen, v šolo prihaja umazan z neprijetnim telesnim vonjem,
• izostaja od pouka itd.

Strokovni delavci v vzgojno-izobraževalnih zavodih (VIZ) smo po zakonu dolžni vsak sum nasilja v družini sporočiti centru za socialno delo, policiji oziroma državnemu tožilstvu. Zakon o preprečevanju nasilja v družini daje prednost dolžnosti prijave pred varovanjem poklicne skrivnosti.

»Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov, mora ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je otrok žrtev nasilja.« (ZPND, 6. člen)

Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za VIZ

Pravilnik je leta 2010 sprejel takratni minister za šolstvo ob soglasju takratnega ministra za delo, družino in socialne zadeve ter je začel veljati 2. 1. 2010.

Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode (v nadaljevanju VIZ) zavezuje vse strokovne delavce k ničelni toleranci do nasilja, kar pomeni, da se morajo šole odzvati na vsakršen pojav nasilja pri otroku. Kaj to pomeni v praksi? Otroku, ki spregovori o nasilju, se verjame in zaupa.

Temeljni namen pravilnika je določitev konkretnih nalog in načinov ukrepanja zaposlenih v vzgojno izobraževalnih zavodih ob zaznavi nasilja v družini. Na ta način je otrok deležen enake pomoči in enakih načinov ukrepanja v vseh VIZ, hkrati pa vsi strokovni delavci v vseh VIZ vedo, kako ukrepati, kaj morajo storiti in kdaj. Seveda je treba vsak primer nasilja v družini obravnavati individualno, primeri se razlikujejo in zato potrebujejo tudi različno ukrepanje. Kljub temu pravilnik predstavlja osnovo za ukrepanje in ravnanja strokovnih delavcev. Poleg načinov ukrepanja in pomoči pravilnik opredeljuje še sodelovanje z drugimi institucijami in organizacijami, predvsem s centri za socialno delo.

Pravilnik o obravnavi nasilja v družini določa in konkretno opredeljuje naloge, ki so vsebinsko in časovno določene.

Ravnanje ob zaznavi nasilja

PRIDOBITEV INFORMACIJE

Kadar učitelj ali katerikoli delavec VIZ pri otroku opazi spremembe, ki bi lahko bile posledice nasilja (padec učnega uspeha, poškodbe, modrice, spremembe v vedenju), ali mu je otrok zaupal, da je žrtev nasilja, mora nemudoma:

• obvestiti svetovalnega delavca VIZ, v njegovi odsotnosti pa ravnatelja oziroma pomočnika ravnatelja,
• sam ali s svetovalnim delavcem VIZ v primeru poškodbe pri fizičnem ali spolnem nasilju ali hudi psihični stiski otroka zaradi nasilja v družini obvesti pristojni center za socialno delo, zunaj poslovnega časa CSD pa njegovo interventno službo,
• sam ali s svetovalnim delavcem narediti zapis dogodka, opažanj, pridobljenih informacij ali pogovora z otrokom. Zapis je kratek, jedrnat in jasen, brez osebnih mnenj, saj je uradni dokument, ki ga je treba posredovati zunanjim institucijam. Pri izdelavi zapisa je v pomoč obrazec, ki je priloga pravilnika. Otroka je treba seznaniti z zapisom, vendar ga ta naj ne podpisuje.

Naloga svetovalnega delavca oziroma strokovnega delavca, ki mu je otrok zaupal nasilje, ni presojanje o tem, ali gre res za nasilje, za kakšno obliko nasilja gre, kaj je v povedanem resnično ali kaj ni. Od strokovnih delavcev VIZ se ne zahteva zbiranje podatkov ali odkrivanje nasilja. Otrok naj o nasilju spregovori le enkrat. Nikakor ni primerno, da otrok dogodek opisuje še drugim strokovnim delavcem, saj bo zunaj šole moral še večkrat povedati in s tem podoživljati, kaj se mu je dogajalo oziroma se dogaja.

Otroku, ki strokovnemu delavcu zaupa, da se mu dogaja nasilje, je treba nuditi podporo. Treba ga je poslušati in mu verjeti. Predvsem je pomembno, da otroka poslušamo in mu damo občutek, da ga razumemo in mu bomo pomagali. Otroku, ki doživlja hudo stisko in ga je strah odhoda domov, lahko ponudimo namestitev v krizni center za mlade.

OBVESTILO NA CSD, POLICIJO ALI DRŽAVNO TOŽILSTVO

Ravnatelj ali svetovalna služba VIZ v telefonskem pogovoru isti dan oziroma najpozneje v 24 urah po narejenem zapisu dogodka obvesti center za socialno delo (CSD), policijo ali državno tožilstvo o sumu nasilja v družini nad otrokom in centru za socialno delo pošlje pisno prijavo nasilja skupaj z zapisom dogodka. Zapis pripravimo s pomočjo obrazca, ki je del pravilnika in je njegova priloga. Obvestilo je lahko telefonsko, prijava pa mora biti poslana po pošti, skupaj z zapisom.

Ravnatelj ali svetovalna služba VIZ starše o opravljeni prijavi nasilja obvesti le takrat, ko presodi, da je to v otrokovo korist. Šola o prijavi nasilja ni dolžna obveščati staršev.

Zapisnike sestankov multidisciplinarnih timov za obravnavo nasilja v družini zapišejo strokovni delavci na centrih za socialno delo in ga posredujejo svetovalnemu delavcu šole, ki jo obiskuje učenec, ki doživlja nasilje v družini.

Če se na šoli opravlja razgovor z učencem v prisotnosti policije, zapisnik zapiše svetovalni delavec, ki opravlja razgovor in ščiti učenčeve interese. Primer zapisnika najdete na zgoščenki.

SKLIC INTERNEGA ŠOLSKEGA TIMA

Svetovalni delavec VIZ najpozneje naslednji delovni dan po telefonski prijavi nasilja CSD, policiji ali državnemu tožilstvu skliče interni tim VIZ (v nadaljevanju interni tim), ki ga sestavljajo svetovalna služba VIZ, razrednik otroka, ki je žrtev nasilja, in učitelj oziroma drug delavec VIZ, ki je naredil zapis dogodka. Vsaj na prvem sestanku mora biti navzoč tudi ravnatelj.

Vodja internega tima je svetovalni delavec VIZ. Če ima VIZ le enega svetovalnega delavca in je ta odsoten, vlogo vodje internega tima prevzame ravnatelj. Naloge vodje internega tima so:

• skrb za izmenjavo informacij med člani internega tima, usklajevanje dejavnosti v okviru VIZ,
• obveščanje ravnatelja o vseh oblikah pomoči otroku, ki je žrtev nasilja, če CSD skliče multidisciplinarni tim za obravnavo nasilja v družini (v nadaljevanju multidisiciplinarni tim) v skladu s pravilnikom, ki ureja sodelovanje organov, ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini sodeluje v njem kot predstavnik VIZ in o dejavnostih multidisciplinarnega tima obvešča ostale člane internega tima.

Ravnateljevo sodelovanje je pomembno zaradi obveščenosti, dolžen je namreč ustrezno obveščati tudi druge zaposlene v VIZ. Ravnatelj ima ključno nalogo načrtovanja ukrepov za zaščito zaposlenih v VIZ pred morebitnim nasiljem, do katerega bi lahko prišlo zaradi prijave suma.

Tim se sestaja po potrebi, odvisno od vsakega posameznega primera suma nasilja nad otrokom. Na sestankih tima se zapišejo zapisniki, ki vsebujejo vse dogovore in sklepe, naloge in nosilce nalog ter časovne roke za izvedbo. Po potrebi se za otroka pripravi tudi načrt pomoči.

RAVNATELJEVE NALOGE

Naloge ravnatelja pri primeru obravnave nasilja v družini so naslednje:

• kot uradna oseba je odgovoren za izvajanje protokola ter omogoča pogoje za nemoteno delovanje internega tima,
• spremlja delo internega tima, tudi če ni član, je prisoten na prvem sestanku,
• skrbi, da je VIZ za otroka varovalni dejavnik,
• če je član internega tima, izvaja naloge v skladu z dogovori,
• skrbi za varovanje podatkov, ki se izmenjujejo med člani internega tima in se posredujejo drugim institucijam,
• sodeluje s policijo in vloži prijavo na policijo, če eden od staršev ali druga odrasla oseba, ki izvaja nasilje nad otrokom, izvaja nasilje tudi nad zaposlenimi v VIZ.

»Kadar interni tim oceni, da se izvajanje nasilja nad otrokom po prijavi CSD nadaljuje ali da postopek CSD za zaščito otroka poteka prepočasi ali ni dovolj učinkovit, ravnatelj o tem obvesti predstojnika pristojnega CSD. Če postopek še vedno poteka prepočasi ali ni dovolj učinkovit, ravnatelj o tem obvesti socialno inšpekcijo.« (Pravilnik o obravnavi nasilja v družini, 11. člen)

DOGOVOR V ZVEZI Z IZVAJANJEM NALOG ZA ZAŠČITO OTROK

Treba je poudariti, da je decembra 2013 bil podpisan dogovor za večjo zaščito otrok, ki izhaja iz Zakona o preprečevanju nasilja in predstavlja pripomoček za strokovne delavce v vseh vzgojno-izobraževalnih zavodih, centrov za socialno delo in policije. Namen dogovora je, da usklajeno in učinkovito ukrepajo na področju obravnave nasilja v družini.