Kako je z izrabo odpadkov pri naših severnih sosedih? In kakšna so priporočila za slovenska podjetja?
Intervju z mag. Richard Dornauer, podjetje Saubernacher d.d.
Mag. Medeja Brglez se je pogovarjala z g. mag. Richard Dornauerjem, ki deluje kot projektni manager v strateški poslovni enoti za alternativna goriva pri podjetju Saubermacher Dienstleistungs-AG v Avstriji. Pred tem je delal v podjetju Binder+Co AG, Avstrija, najprej kot produktni in prodajni manager, nato pa v podjetju Comec – Binder S.r.l., Italija, kot razvojni in prodajni manager.
Avstrija je glede ravnanja z odpadki ena vodilnih evropskih držav v smislu uporabe najnaprednejših tehnologij ravnanja z odpadki. V Avstriji že dolgo obstaja ločeno zbiranje odpadkov, imajo pa tudi različne vrste obratov za obdelavo in recikliranje odpadkov, ki so tesno povezane z industrijo. V tem sistemu so postale sežigalnice pomemben vir pridobivanja energije za podjetja. Fosilna goriva, kot sta premog ali plin, nadomeščajo z gorivom, pridobljenim iz odpadkov, kar pozitivno vpliva na okolje in ogljični odtis proizvoda.
- Dornauer, zakaj menite, da je Avstrija tako napredna država glede sistema ravnanja z odpadki? V kolikšni meri je to posledica državnih ukrepov in v kolikšni meri je to posledica vedenja in ukrepov podjetnikov ter potrošnikov?
Avstrija je s sistemom ravnanja z odpadki, kakršen se danes v povprečju v EU zahteva, začela že precej zgodaj – v 80. in 90. letih. Takrat so začela gospodinjstva in podjetja z ločenim zbiranjem odpadkov, spodbujalo se je recikliranje odpadkov in celoten sistem ravnanja z odpadki je temeljil predvsem na recikliranju, ponovni uporabi in tudi sežiganju odpadkov ter manj na odlaganju odpadkov. Seveda je na ta razvoj močno vplivala politika in oblikovanje okolju prijaznega pravnega okvira. Velik zagon so dale direktive EU, kot je direktiva o odlagališčih. V teh okoliščinah se je prebivalstvo – zlasti mlajši – izobraževalo in navadilo na tak sistem ter to okoljsko zavest preneslo na starejše generacije.
- Ali menite, da morajo avstrijska podjetja spoštovati zelo restriktivno okoljsko zakonodajo? Menite, da je pri vas okoljske zahteve dokaj enostavno upoštevati v praksi ali ne?
Da, avstrijska podjetja morajo spoštovati veljavno zakonodajo. Nadzor oblasti se redno dogaja in podjetja nimajo veliko svobode, da bi se tem zahtevam izmikala. Izpolnitev vseh okoljskih zahtev predstavlja za naša podjetja kar veliko breme, zato ima večina podjetij lastne strokovnjake, ki to področje pokrivajo.
- Omenjate, da so naprave za toplotno obdelavo postale pomembni dobavitelji energije za toploto, procesno paro in električno energijo in so danes nepogrešljiv gospodarski dejavnik za različne industrijske panoge. Katere so te naprave? Ali jih morajo podjetja v celoti financirati ali dobijo od države kakršnekoli subvencije ali sredstva zanje?
Industrije z visoko porabo energije, kot so proizvajalci cementa ali tovarne papirja, vedno bolj uporabljajo naprave, s katerimi iz odpadkov pridobivajo energijo. Zlasti cementarne so začele v poznih 90. letih iz ostankov proizvodnje uporabljati posebne frakcije odpadkov ter iz teh pridobivati energijo. Medtem je avstrijska industrija cementa dosegla stopnjo substitucije več kot 80%. To pomeni, da namesto da kupujejo primarna goriva, kot je premog, cementarne kot energetski vir uporabijo odpadke (to imenujemo RDF). Podjetja, ki na primer cementarnam predajo odpadke, morajo slednjim za to oddajo tudi plačati; cena je odvisno od kalorične vrednosti in kemijske analize goriva.
Naložbe v tehnološke prilagoditve za energetsko izrabo odpadkov morajo kriti podjetja. Zahtevajo lahko subvencije in sredstva kot kateri koli drugi vlagatelj, vendar za ukrepe za učinkovito pridobivanje energije ni posebnih sredstev.
- Navedite, kaj pomeni izraz RDF? ( Refuse-derived fuel)
RDF pomeni gorivo, proizvedeno iz različnih vrst odpadkov, kot so komunalni in industrijski odpadki.
Po ločevanju komunalnih odpadkov dobimo t.i. RDF-material, ki odlično nadomesti fosilna goriva.
Obstajajo tudi drugi izrazi, ki se uporabljajo v poslovanju z ravnanjem z odpadki, kot so odpadki SRF, ki pomenijo trdno predelano gorivo in opredeljujejo visokokakovostno alternativo fosilnemu gorivu, proizvedenemu iz pretežno ločenih frakcij kot so: papir, karton, les, tekstil in plastika. SRF ima višjo kalorično vrednost kot običajni RDF, zato se uporablja v objektih, kot so cementne peči.
- Kateri je, po vašem mnenju, najcenejši vir energije za podjetja in kateri za gospodinjstva? In katera je najcenejša vrsta ogrevanja?
Glavni namen klasičnih sežigalnic odpadkov (WIP) je sežig odpadkov in na ta način zmanjšanje obsega odpadkov in preprečevanje negativnega vpliva odlaganja odpadkov. Toplota in elektrika sta stranska produkta, ki ju je mogoče uporabiti, npr. za daljinsko ogrevanje hiš.
V nasprotju s tem ima uporaba RDF v industrijskih obratih za proizvodnjo energije gospodarske prednosti. Za podjetja, ki svoje potrebe po energiji pokrivajo s primarnimi gorivi, kot je premog, je ekonomsko zelo ugodno nadomestiti ta primarna goriva z RDF materialom. Namesto za nakup in uvoz premoga lahko podjetje v večini primerov dobi denar za prevzem RDF-materiala (odvisno od kakovosti). Zato je treba v prvi vrsti videti pomen nadomestitve primarnih goriv z RDF materialom ter pomen proizvodnje toplote in pare za procesne namene. Podjetja z večjo porabo energije lahko postanejo proizvajalec energije, ki presega lastne potrebe podjetja.
- Kaj je po vašem mnenju gonilna sila podjetja, da spoštuje trajnost, deluje bolj v skladu z načeli krožnega gospodarstva in uporablja več zelenih tehnologij?
Glavna gonilna sila za vsa podjetja – ne glede na to, ali so zasebna ali javna – je ekonomski vidik. Veliko podjetij je vendarle spoznalo, da lahko ima trajnostno in okolju prijazno delovanje gospodarske prednosti ter pozitivno vpliva na ugled podjetja.
Vsekakor je treba imeti močan pravni okvir in finančne spodbude za spodbujanje podjetij k uporabi več zelenih tehnologij in usmerjanje podjetij k bolj trajnostnemu delovanju. Mislim, da je treba na mednarodni ravni narediti pravni okvir, kot so direktive na ravni EU, ki za vsa podjetja veljajo na enak način.
- Ali lahko predlagate potrebne ukrepe, ki bi jih morala Slovenija sprejeti na področju ravnanja z odpadki?
Slovenija je v zadnjih 10 letih dosegla na področju ravnanju z odpadki velik napredek. Relativno v kratkem času so se razvili ločeni sistemi za zbiranje, obdelavo odpadkov in recikliranje. Največji manjko, ki ga vidim, je pomanjkanje lastnih zmogljivosti za sežiganje. Večino obdelanih frakcij odpadkov je treba zaradi manjkajočih lastnih rešitev izvažati v Avstrijo ali druge sosednje države. To pomeni, da danes Slovenija izvozi energijo v obliki RDF, hkrati pa za oskrbo industrijskih obratov z energijo uvaža primarna goriva, kot je premog.
Za rešitev te težave ni treba graditi sežigalnic odpadkov. Slovenija ima dovolj industrijskih obratov, ki potrebujejo energijo. S tehnološkimi prilagoditvami bi lahko ti obrati v Sloveniji ustvarili zadostne zmogljivosti.
Slovenskim politikom in predstavnikom gospodarstva bi predlagal, da izkoristijo izkušnje, ki smo jih ustvarili v Avstriji ali drugih evropskih državah, kjer sektor ravnanja z odpadki z industrijo že dolgo zelo dobro sodeluje. Saubermacher je, na primer, že leta 2003 s skupino LaFarge Cement ustanovil t.i. joint venture, imenovani »ThermoTeam«. Proizvodnja več kot 100.000 ton alternativnega goriva tega podjetja „ThermoTeam“ je v cementarni povzročila več kot 90-odstotno stopnjo nadomestitve fosilnih goriv. Z veseljem bi sodelovali s slovenskimi industrijskimi partnerji in jih podprli z našimi izkušnjami.
- Bolj osebno vprašanje – ali lahko navedete nekaj primerov, ki kažejo, da se tudi v zasebnem življenju obnašate v skladu s trajnostnimi standardi
Trajnost se začne z zavedanjem – z zavedanjem o pomenu okoljskih vprašanj ter tudi glede obnašanja potrošnikov.
Osebno poskušam slediti nekaterim načelom, na primer “Kupujte manj in kupujte lokalno” ali “Skušajte izdelke uporabljati čim dlje, in jih, preden jih zavržete, popraviti, če je to mogoče”. To zmanjšuje odpadke in prihrani energijo.
Kot nekdo, ki že skoraj 20 let deluje na področju ravnanja z odpadki, seveda skušam odpadke ločiti na najboljši način.
Zagotovo sem še vedno grešnik in se 100% ne držim teh načel, vendar skušam najti ravnovesje med udobjem ter okolju prijaznim in trajnostnim vedenjem. Vsak posameznik na koncu ustvari tak trajnostni slog življenja, ki bo zanj sprejemljiv.
[porto_product_category title=”Poglejte si vsa naša izobraževanja in priročnike iz področja okolja, odpadkov in nevarnih snovi” view=”list” category=”120″]